Page 78 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 78
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 78mejno sodelovanje in vir razvoja s poudarkom naLeta 2010 je bil sklenjen tripartitni spora-
razvoju kulturnega turizma. Eden izmed rezul- zum med Inštitutom za dediščino Sredozemlja,
hereditatitatov projekta je bila študija na temo kulturne- Zavodom za varstvo kulturne dediščine Sloveni-
ga turizma oziroma zavedanja pomena vključe- je in občino Izola, s katerim je Inštitut formal-
vanja kulturne dediščine v turistično ponudbo. no postal upravljavec arheološkega parka. Od
Študija je razkrila, da je za turistične obiskovalce takrat sodelavci Inštituta izvajajo program razi-
Istre značilno slabše poznavanje istrske kultur- skav in konservacije arheoloških ostankov rim-
ne dediščine in želja po boljši informiranosti na ske obmorske vile in njenega pristanišča ter javni
to temo.16 program promocije in prezentacije arheološkega
spomenika in najdišča, kot so pedagoške in an-
Izboljšanje možnosti za boljšo informira- dragoške delavnice, javna vodstva, vključitev v
nost turistov o istrski kulturni dediščini je bilo javne prireditve mednarodni dan muzejev, pole-
doseženo z oblikovanjem poti urbanistične in ar- tno muzejsko noč, mednarodni dan turizma in
heološke dediščine Istre. V ta namen je bil obli- drugo, kar je omogočilo večjo dostopnost in pre-
kovan čezmejni turistični itinerar, imenovan Pot poznavnost tega arheološkega spomenika doma-
bogov, ki je potekal po arheoloških parkih Istre. či javnosti in turistom. Dejavnosti se izvajajo s
Vanj je bila vključena tudi nova turistična desti- pomočjo financiranja Občine Izola ter domačih
nacijska točka v obliki arheološkega parka prav in mednarodnih projektov v okviru ZRS UP.
v Simonovem zalivu, v katerem je bila v promo-
cijske in interpretacijske namene izdelana kopija Med leti 2010 in 2014 so bile dejavnosti v
enega izmed mozaikov.17 Arheološkem parku Simonov zaliv izvajane v
okviru strateškega projekta PArSJAd – Arheolo-
Mednarodno sodelovanje Inštituta za de- ški parki severnega Jadrana. Namen projekta je
diščino Sredozemlja se je nadaljevalo leta 2008, bila vzpostavitev mreže sodelovanja ter prenos
ko so bile v sodelovanju s sodelavci Arheološke- dobrih praks in znanja na področju digitaliza-
ga inštituta z Dunaja izpeljane nadaljnje razi- cije, katalogiziranja in didaktike arheološke de-
skave najdišča. Raziskave so obsegale geofizikal- diščine s ciljem večje prepoznavnosti arheološke
ne meritve najdišča in arheološka izkopavanja dediščine kot vrednote, ki jo je treba ne samo za-
manjšega obsega.18 Tokrat so bile vse dejavnosti ščititi in ohraniti, ampak tudi upoštevati kot vir
namenjene raziskavam, popularizacija pa je bila trajnostnega razvoja in jo kot tako približati jav-
izvedena na nivoju objav in prezentacij, namenje- nosti z inovativnimi orodji in predvsem v sklo-
nih arheološki stroki.19 pu skupnih mrež, ki omogočajo močnejše vplive
in integrirane strategije upravljanja tovrstne de-
16 Brezovec, Aleksandra, Gorazd Sedmak, Ksenija Vodeb. “Srce Istre. diščine.
Kulturna dediščina skozi oči turistične javnosti.” Univerza na Pri-
morskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Knjižnica Annales V ta namen sta ZVKDS Restavratorski
49, Koper, 2007. center in ZVKDS OE Piran v letu 2010 izdela-
la konservatorski načrt najdišča, načrt upravlja-
17 Matejčić, Sniježana, Katharina Zanier, Marko Gergolet, Maša Sa- nja arheološkega parka pa je pripravil upravljavec
kara Sučević, Miodrag Kalčić, (eds.). “Istrski arheološki parki, pot parka. Delo v parku je bilo intenzivno usmerje-
bogov.” (Pula: Istarska županija), 2007. no v promocijo in popularizacijo, raziskovalno
delo in konservatorske posege, kar je oblikova-
18 Groh, Stefan, Mitja Guštin, Irena Lazar, Helga Sedlmayer. “Neue lo tudi odlično možnost za povezovanje znan-
Forschungen in der römischen Villa Marittima von San Simone / stveno-raziskovalnega dela in univerzitetnega
Simonov zaliv bei Izola, Slowenien.” Archäologie Österreichs 20, izobraževanja.20 Arheologija, dediščina, zgodo-
1, (2009): 53–57; Groh, Stefan, Helga Sedlmayer. “Die Grabungen
in der Römischen Villa Maritima von San Simone / Simonov za- 20 Lazar, Irena. “Rimska vila Simonov zaliv – možnosti predstavitve
liv bei Isola / Izola, Slowenien.” Annales, Series Historia et Sociolo- mozaikov.” in Stokin, Marko (ed.), Kramar, Sabina (ed.). Mednaro-
gia 18, (2008): 385–396; “Nuove ricerche nella villa maritima romana dni simpozij o mozaikih Mozaiki severnega Jadrana, 10.-12. novem-
di San Simone/Simonov zaliv presso Isola/Izola (Slovenia).” Aqui- ber 2010, Vestnik, 24, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slove-
leia Nostra 80, (2009): 233–258; Stokin, Marko. Katharina Zanier, nije, Ljubljana, 2011, 161-174; “Izobraževanje na področju kulturne
“Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Ljubljana, (2011).
19 Zanier. Katharina. “Progetto per la valorizzazione della villa marit-
tima di S. Simone a Izola/Isola.” in: Sažeci = Riassunti. Poreč: Zavi-
čajni muzej Poreštine, (2008): 13-14.
razvoju kulturnega turizma. Eden izmed rezul- zum med Inštitutom za dediščino Sredozemlja,
hereditatitatov projekta je bila študija na temo kulturne- Zavodom za varstvo kulturne dediščine Sloveni-
ga turizma oziroma zavedanja pomena vključe- je in občino Izola, s katerim je Inštitut formal-
vanja kulturne dediščine v turistično ponudbo. no postal upravljavec arheološkega parka. Od
Študija je razkrila, da je za turistične obiskovalce takrat sodelavci Inštituta izvajajo program razi-
Istre značilno slabše poznavanje istrske kultur- skav in konservacije arheoloških ostankov rim-
ne dediščine in želja po boljši informiranosti na ske obmorske vile in njenega pristanišča ter javni
to temo.16 program promocije in prezentacije arheološkega
spomenika in najdišča, kot so pedagoške in an-
Izboljšanje možnosti za boljšo informira- dragoške delavnice, javna vodstva, vključitev v
nost turistov o istrski kulturni dediščini je bilo javne prireditve mednarodni dan muzejev, pole-
doseženo z oblikovanjem poti urbanistične in ar- tno muzejsko noč, mednarodni dan turizma in
heološke dediščine Istre. V ta namen je bil obli- drugo, kar je omogočilo večjo dostopnost in pre-
kovan čezmejni turistični itinerar, imenovan Pot poznavnost tega arheološkega spomenika doma-
bogov, ki je potekal po arheoloških parkih Istre. či javnosti in turistom. Dejavnosti se izvajajo s
Vanj je bila vključena tudi nova turistična desti- pomočjo financiranja Občine Izola ter domačih
nacijska točka v obliki arheološkega parka prav in mednarodnih projektov v okviru ZRS UP.
v Simonovem zalivu, v katerem je bila v promo-
cijske in interpretacijske namene izdelana kopija Med leti 2010 in 2014 so bile dejavnosti v
enega izmed mozaikov.17 Arheološkem parku Simonov zaliv izvajane v
okviru strateškega projekta PArSJAd – Arheolo-
Mednarodno sodelovanje Inštituta za de- ški parki severnega Jadrana. Namen projekta je
diščino Sredozemlja se je nadaljevalo leta 2008, bila vzpostavitev mreže sodelovanja ter prenos
ko so bile v sodelovanju s sodelavci Arheološke- dobrih praks in znanja na področju digitaliza-
ga inštituta z Dunaja izpeljane nadaljnje razi- cije, katalogiziranja in didaktike arheološke de-
skave najdišča. Raziskave so obsegale geofizikal- diščine s ciljem večje prepoznavnosti arheološke
ne meritve najdišča in arheološka izkopavanja dediščine kot vrednote, ki jo je treba ne samo za-
manjšega obsega.18 Tokrat so bile vse dejavnosti ščititi in ohraniti, ampak tudi upoštevati kot vir
namenjene raziskavam, popularizacija pa je bila trajnostnega razvoja in jo kot tako približati jav-
izvedena na nivoju objav in prezentacij, namenje- nosti z inovativnimi orodji in predvsem v sklo-
nih arheološki stroki.19 pu skupnih mrež, ki omogočajo močnejše vplive
in integrirane strategije upravljanja tovrstne de-
16 Brezovec, Aleksandra, Gorazd Sedmak, Ksenija Vodeb. “Srce Istre. diščine.
Kulturna dediščina skozi oči turistične javnosti.” Univerza na Pri-
morskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Knjižnica Annales V ta namen sta ZVKDS Restavratorski
49, Koper, 2007. center in ZVKDS OE Piran v letu 2010 izdela-
la konservatorski načrt najdišča, načrt upravlja-
17 Matejčić, Sniježana, Katharina Zanier, Marko Gergolet, Maša Sa- nja arheološkega parka pa je pripravil upravljavec
kara Sučević, Miodrag Kalčić, (eds.). “Istrski arheološki parki, pot parka. Delo v parku je bilo intenzivno usmerje-
bogov.” (Pula: Istarska županija), 2007. no v promocijo in popularizacijo, raziskovalno
delo in konservatorske posege, kar je oblikova-
18 Groh, Stefan, Mitja Guštin, Irena Lazar, Helga Sedlmayer. “Neue lo tudi odlično možnost za povezovanje znan-
Forschungen in der römischen Villa Marittima von San Simone / stveno-raziskovalnega dela in univerzitetnega
Simonov zaliv bei Izola, Slowenien.” Archäologie Österreichs 20, izobraževanja.20 Arheologija, dediščina, zgodo-
1, (2009): 53–57; Groh, Stefan, Helga Sedlmayer. “Die Grabungen
in der Römischen Villa Maritima von San Simone / Simonov za- 20 Lazar, Irena. “Rimska vila Simonov zaliv – možnosti predstavitve
liv bei Isola / Izola, Slowenien.” Annales, Series Historia et Sociolo- mozaikov.” in Stokin, Marko (ed.), Kramar, Sabina (ed.). Mednaro-
gia 18, (2008): 385–396; “Nuove ricerche nella villa maritima romana dni simpozij o mozaikih Mozaiki severnega Jadrana, 10.-12. novem-
di San Simone/Simonov zaliv presso Isola/Izola (Slovenia).” Aqui- ber 2010, Vestnik, 24, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slove-
leia Nostra 80, (2009): 233–258; Stokin, Marko. Katharina Zanier, nije, Ljubljana, 2011, 161-174; “Izobraževanje na področju kulturne
“Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Ljubljana, (2011).
19 Zanier. Katharina. “Progetto per la valorizzazione della villa marit-
tima di S. Simone a Izola/Isola.” in: Sažeci = Riassunti. Poreč: Zavi-
čajni muzej Poreštine, (2008): 13-14.
