Page 76 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 76
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 76povzroča pospešeno naravno propadanje. Zara-pešpoti, izveden po raziskavah leta 1982, ki jih
di omenjenih lastnosti spomenika, je imela zaš- je vodila Elica Boltin-Tome, je ostaline zavaro-
hereditatičita spomenika, vključno z raziskavami, pred- val pred hitrim propadanjem.9 Nove podatke so
nost pred njegovo prezentacijo in promocijo, kar prinesla izkopavanja Radovana Cunje, s kateri-
je vplivalo tudi na njegov pomen v okviru razvo- mi so leta 1984 potrdili obstoj rimskega vodovo-
ja kulturnega turizma. da, znanega že iz Degrassijevih poročil. Dejstvo
je, da so bile raziskave Simonovega zaliva do leta
Raziskave, prezentacija 1984 usmerjene v iskanje in dokumentiranje ar-
in popularizacija hitekturnih ostankov in najdb, vendar pa brez
poskusa interpretacije najdišča kot celote.10
Ostanki obmorske vile v Simonovem zalivu so
pritegovali pozornost že od 16. stoletja, o čemer Novo obdobje raziskav arheoloških ostalin
poročajo številni objavljeni podatki in poročila, v Simonovem zalivu se je začelo po letu 1985, ko
med katerimi je najstarejši zapis Pietra Coppa v je bilo arheološko najdišče v Simonovem zalivu
opisu Istre Del Sito de l‘Istria iz leta 1540.4 razglašeno za arheološko najdišče lokalnega po-
mena.11 Do leta 1986 je vsa dela na najdišču vo-
Čeprav so bili deli vile izkopani že ob oko- dil Pomorski muzej Sergej Mašera,12 takrat pa je
pavanju vinogradov konec 19. stoletja, je začel z zaščitnimi raziskavami in vzdrževanjem začel
prave arheološke raziskave leta 1922 izvajati Ati- Medobčinski zavod za varstvo kulturne dediš-
lio Degrassi, leta 1924 pa je raziskave nadaljeva- čine Piran, ki je dejavnosti izvajal do leta 1995.
la Bruna Tamaro.5 Intenziteta raziskav se je po- To obdobje je zaznamovalo vključevanje najdi-
novno povečala šele v obdobju po drugi svetovni šča v večje arheološke projekte z jasno zastavlje-
vojni, ko so številna izkopavanja raziskovalne in nimi raziskovalnimi cilji in uporabo sodobne ar-
zaščitne narave izvajali Vinko Šribar, Elica Bol- heološke raziskovalne metodologije. Novost pri
tin-Tome in Iva Mikl.6 V tem času se je spreme- projektih je bila nadgradnja pridobivanja arheo-
nil položaj obale v primerjavi z letom 1922, zato loških podatkov z dejavnostmi osredotočenimi
je bilo zaradi erozije odkritih tudi nekaj novih na prezentacijo najdišča in organizacijo izobra-
struktur.7 ževalnega programa za njegovo popularizacijo.
Raziskave na kopnem so v povojnem času Prvi projekt Simonov zaliv je potekal med
dopolnile tudi prve podvodne raziskave, ki jih je leti 1986 in 1990 v sodelovanju Zavoda za varstvo
v letih 1967–1968 vodila Elica Boltin-Tome z na- naravne in kulturne dediščine Piran in Univerze
menom dokumentiranja antičnega pristanišča.8 v Lundu na Švedskem. Cilj projekta je bilo pri-
Novost so predstavljale tudi prve geofizikalne dobivanje čim večjega števila informacij za celo-
raziskave, ki jih je leta 1970 izvajal Geološki za- vito razumevanje najdišča s pomočjo sistematič-
vod z namenom ugotavljanja obsega razprostra- nih vzorčnih arheoloških izkopavanj, kakor tudi
njenosti arhitekture, a brez pozitivnih rezulta- ohranitev in predstavitev območja najdišča ter
tov. Zaščitni poseg gradnje betonskega zidu in izvajanje izobraževalnega programa. Arheološke
raziskave na kopnem in v morju so potekale od
4 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- leta 1986 v sodelovanju s strokovnjaki iz številnih
vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 24. drugih institucij (Univerza v Ljubljani, Univerza
5 Tamaro, Bruna. “Isola costruzione romana. Notizie degli scavi di 9 Boltin-Tome, Elica. “Izola, Simnov zaliv.” Varstvo spomenikov 25,
Antichità.” (1928): 412-414. (1983): 223.
6 Šribar, Vinko. “Arheološko topografske ugotovitve v Simono- 10 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za-
vem zalivu.” Arheološki vestnik 9-10, (1958-1959): 271-283; “Simo- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 22.
nov zaliv.” Arheološki pregled 3, (1961): 69; “Simonov zaliv pri Izoli.”
Varstvo spomenikov 8, (1962): 251-255.; Boltin, Elica, and Iva Mikl. 11 UO občina Izola 81/85.
“Izola.” Arheološki pregled 1, (1959): 103-104. 12 Boltin-Tome, Elica. “Arheološke najdbe na morskem dnu sloven-
7 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- ske Obale.” Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37,
vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 35. (1989): 6-16.
8 Boltin-Tome, Elica. “Izola, Simonov zaliv. ” Varstvo spomenikov 15,
(1970): 155.
di omenjenih lastnosti spomenika, je imela zaš- je vodila Elica Boltin-Tome, je ostaline zavaro-
hereditatičita spomenika, vključno z raziskavami, pred- val pred hitrim propadanjem.9 Nove podatke so
nost pred njegovo prezentacijo in promocijo, kar prinesla izkopavanja Radovana Cunje, s kateri-
je vplivalo tudi na njegov pomen v okviru razvo- mi so leta 1984 potrdili obstoj rimskega vodovo-
ja kulturnega turizma. da, znanega že iz Degrassijevih poročil. Dejstvo
je, da so bile raziskave Simonovega zaliva do leta
Raziskave, prezentacija 1984 usmerjene v iskanje in dokumentiranje ar-
in popularizacija hitekturnih ostankov in najdb, vendar pa brez
poskusa interpretacije najdišča kot celote.10
Ostanki obmorske vile v Simonovem zalivu so
pritegovali pozornost že od 16. stoletja, o čemer Novo obdobje raziskav arheoloških ostalin
poročajo številni objavljeni podatki in poročila, v Simonovem zalivu se je začelo po letu 1985, ko
med katerimi je najstarejši zapis Pietra Coppa v je bilo arheološko najdišče v Simonovem zalivu
opisu Istre Del Sito de l‘Istria iz leta 1540.4 razglašeno za arheološko najdišče lokalnega po-
mena.11 Do leta 1986 je vsa dela na najdišču vo-
Čeprav so bili deli vile izkopani že ob oko- dil Pomorski muzej Sergej Mašera,12 takrat pa je
pavanju vinogradov konec 19. stoletja, je začel z zaščitnimi raziskavami in vzdrževanjem začel
prave arheološke raziskave leta 1922 izvajati Ati- Medobčinski zavod za varstvo kulturne dediš-
lio Degrassi, leta 1924 pa je raziskave nadaljeva- čine Piran, ki je dejavnosti izvajal do leta 1995.
la Bruna Tamaro.5 Intenziteta raziskav se je po- To obdobje je zaznamovalo vključevanje najdi-
novno povečala šele v obdobju po drugi svetovni šča v večje arheološke projekte z jasno zastavlje-
vojni, ko so številna izkopavanja raziskovalne in nimi raziskovalnimi cilji in uporabo sodobne ar-
zaščitne narave izvajali Vinko Šribar, Elica Bol- heološke raziskovalne metodologije. Novost pri
tin-Tome in Iva Mikl.6 V tem času se je spreme- projektih je bila nadgradnja pridobivanja arheo-
nil položaj obale v primerjavi z letom 1922, zato loških podatkov z dejavnostmi osredotočenimi
je bilo zaradi erozije odkritih tudi nekaj novih na prezentacijo najdišča in organizacijo izobra-
struktur.7 ževalnega programa za njegovo popularizacijo.
Raziskave na kopnem so v povojnem času Prvi projekt Simonov zaliv je potekal med
dopolnile tudi prve podvodne raziskave, ki jih je leti 1986 in 1990 v sodelovanju Zavoda za varstvo
v letih 1967–1968 vodila Elica Boltin-Tome z na- naravne in kulturne dediščine Piran in Univerze
menom dokumentiranja antičnega pristanišča.8 v Lundu na Švedskem. Cilj projekta je bilo pri-
Novost so predstavljale tudi prve geofizikalne dobivanje čim večjega števila informacij za celo-
raziskave, ki jih je leta 1970 izvajal Geološki za- vito razumevanje najdišča s pomočjo sistematič-
vod z namenom ugotavljanja obsega razprostra- nih vzorčnih arheoloških izkopavanj, kakor tudi
njenosti arhitekture, a brez pozitivnih rezulta- ohranitev in predstavitev območja najdišča ter
tov. Zaščitni poseg gradnje betonskega zidu in izvajanje izobraževalnega programa. Arheološke
raziskave na kopnem in v morju so potekale od
4 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- leta 1986 v sodelovanju s strokovnjaki iz številnih
vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 24. drugih institucij (Univerza v Ljubljani, Univerza
5 Tamaro, Bruna. “Isola costruzione romana. Notizie degli scavi di 9 Boltin-Tome, Elica. “Izola, Simnov zaliv.” Varstvo spomenikov 25,
Antichità.” (1928): 412-414. (1983): 223.
6 Šribar, Vinko. “Arheološko topografske ugotovitve v Simono- 10 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za-
vem zalivu.” Arheološki vestnik 9-10, (1958-1959): 271-283; “Simo- vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 22.
nov zaliv.” Arheološki pregled 3, (1961): 69; “Simonov zaliv pri Izoli.”
Varstvo spomenikov 8, (1962): 251-255.; Boltin, Elica, and Iva Mikl. 11 UO občina Izola 81/85.
“Izola.” Arheološki pregled 1, (1959): 103-104. 12 Boltin-Tome, Elica. “Arheološke najdbe na morskem dnu sloven-
7 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- ske Obale.” Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37,
vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 35. (1989): 6-16.
8 Boltin-Tome, Elica. “Izola, Simonov zaliv. ” Varstvo spomenikov 15,
(1970): 155.
