Page 81 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 81
ia universitatiskolesarskih poti – Arheotour. Novost pri tem 80-ih let 20. stoletja so iz arheoloških ostankov
7 | i. lazar in z. mileusnić – projekt as in ar heologija kot kultur ni tur izem 81 predstavlja oblikovanje inovativnih IKT rešitev v Simonovem zalivu informacije črpali le stro-
za lažjo uporabo in promocijo kulturne dedišči- kovnjaki na področju ohranjanja in varovanja
ne. S pomočjo nove aplikacije bodo večnivojske dediščine ter znanstveniki s področja arheologi-
informacije o posameznih elementih kulturne je in ga posredovali predvsem v obliki strokov-
dediščine dostopne vsem, ki sodijo v skupino in- nih publikacij. V naslednji fazi je bilo posredo-
dividualnih rekreativnih turistov. vanje podatkov o preteklosti usmerjeno tudi na
vzgojno-izobraževalno področje v okviru delav-
Zaključek nic in razstav. Z vključevanjem tujih sodelavcev
na projektnih dejavnostih je promocija najdišča
Raziskovalne dejavnosti v antičnem komple- presegla nacionalne meje. Vendar pa je bilo v tem
ksu v Simonovem zalivu potekajo že skoraj sto obdobju upravljanje najdišča prepuščeno trenu-
let. Do 80-ih let 20. stoletja so bile usmerjene le v tnemu upravljavcu, glede na njegove strokovne,
raziskovanje z namenom pridobivanja podatkov znanstvene in druge interese in ni preseglo toč-
in zaščite arhitekturnih ostankov, predvsem za- ke, ki bi pomenila sistematično upravljanje z ar-
radi neugodnih okoljskih vplivov. Obdobje zad- heološko dediščino. Ta korak je bil narejen šele
njih dveh desetletij 20. stoletja do začetka iz- z oblikovanjem arheološkega parka, določitvijo
vajanja projekta AS v letu 2015 so zaznamovale njegovega novega upravljavca ter z izdelavo kon-
številne dejavnosti različnega značaja. V tem ob- servatorskega načrta v okviru projekta Parsjad.25
dobju je bilo najdišče tudi registrirano kot spo- Pomanjkljivost te faze je bila v promociji arheo-
menik državnega pomena, kasneje pa je bil na loškega parka, ki je slonela na obstoječih arheolo-
najdišču vzpostavljen arheološki park. Vse dejav- ških ostankih in na njihovi delni dostopnosti, saj
nosti tega obdobja so zagotovile pogoje za ustre- so bili mozaiki večji del leta zaščiteni in nedosto-
zno upravljanje in ohranjanje spomenika v skla- pni. Obiskovalcem parka je bila ponujena inter-
du z mednarodnimi smernicami, predvsem pa pretacija v obliki razlagalnih panojev, razporeje-
z določili Beneške22 in Lausannske listine,23 ki nih ob ograji, kar je sicer omogočalo dostopnost
usmerjata delo pri ohranjanju in obnovi spome- do podatkov tudi takrat, ko vstop v park ni bil
niških območij ter pri ohranjanju in upravljanju mogoč. V času, ko je bil park odprt, so si obisko-
arheološke dediščine. valci lahko ostaline v parku ogledali s strokov-
nim vodstvom ali se udeležili delavnic na temo
Glede na dejstvo, da so spomeniki arheolo- antične dediščine. Na ta način je bil problem
ške dediščine izjemnega pomena za razumeva- skromno ohranjenih, vizualno neatraktivnih in
nje človeške družbe, kar zahteva njihovo ohra- delno dostopnih ostalin delno rešen, interpreta-
njanje in raziskovanje, obenem pa so izgubili cija pa delno v skladu z Listino o interpretaciji
svojo primarno funkcijo, njihov namen lahko in predstavitvi območij kulturne dediščine.26 O
razumemo kot sredstvo za posredovanje infor- tem pričajo tudi statistični podatki o številu obi-
macij o človeški preteklosti pripadnikom dana- skovalcev, ki so se ustalili v času oblikovanja ar-
šnje družbe in tudi bodočim generacijam.24 Do heološkega parka in do leta 2015 beležijo stabi-
len obisk.
22 ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranjanju in obnovi spome-
nikov in spomeniških območij (Beneška Listina)« in Doktrina 1: 25 Kavčič, Martin, Stokin, Marko, Zanier, Katharina, Kikelj, Martina
Mednarodne listine ICOMOS, ed. Jovo Grobovšek (Ljubljana: L., Peršolja, Igor. “Izola - Arheološko najdišče Simonov zaliv.” EŠD:
združenje ICOMOS/SI, 1999), 25-28. 195 : konservatorski načrt : mapa 01, mapa 02, mapa 03, (03-8). Lju-
bljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavrator-
23 ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranjanju in upravljanju arhe- ski center, 2010.
ološke dediščine (Lausannska listina)« in Doktrina 1: Mednaro-
dne listine ICOMOS, ed. Jovo Grobovšek (Ljubljana: združenje 26 ICOMOS. “Listina o intrepretaciji in predstavitvi območij kultur-
ICOMOS/SI, 1999), 45-50. ne dediščine.” Doktrina 2: Mednarodne listine in dokumenti ICO-
MOS, uredil: Jovo Grobovšek. (Ljubljana: Združenje ICOMOS/
24 Breznik, Andreja. “Vrednotenje arheoloških najdišč za upravljanje SI, 2008), 45-53.
v obliki turističnega kompleksa arheološki park.” Studia universita-
tis hereditati, letnik 2, številka 01-02, (2013): 105; “Management of
an archaeological park.” - El. knjiga. Narodni muzej Slovenije, Lju-
bljana, 2014. Breznik 2014, 185.
7 | i. lazar in z. mileusnić – projekt as in ar heologija kot kultur ni tur izem 81 predstavlja oblikovanje inovativnih IKT rešitev v Simonovem zalivu informacije črpali le stro-
za lažjo uporabo in promocijo kulturne dedišči- kovnjaki na področju ohranjanja in varovanja
ne. S pomočjo nove aplikacije bodo večnivojske dediščine ter znanstveniki s področja arheologi-
informacije o posameznih elementih kulturne je in ga posredovali predvsem v obliki strokov-
dediščine dostopne vsem, ki sodijo v skupino in- nih publikacij. V naslednji fazi je bilo posredo-
dividualnih rekreativnih turistov. vanje podatkov o preteklosti usmerjeno tudi na
vzgojno-izobraževalno področje v okviru delav-
Zaključek nic in razstav. Z vključevanjem tujih sodelavcev
na projektnih dejavnostih je promocija najdišča
Raziskovalne dejavnosti v antičnem komple- presegla nacionalne meje. Vendar pa je bilo v tem
ksu v Simonovem zalivu potekajo že skoraj sto obdobju upravljanje najdišča prepuščeno trenu-
let. Do 80-ih let 20. stoletja so bile usmerjene le v tnemu upravljavcu, glede na njegove strokovne,
raziskovanje z namenom pridobivanja podatkov znanstvene in druge interese in ni preseglo toč-
in zaščite arhitekturnih ostankov, predvsem za- ke, ki bi pomenila sistematično upravljanje z ar-
radi neugodnih okoljskih vplivov. Obdobje zad- heološko dediščino. Ta korak je bil narejen šele
njih dveh desetletij 20. stoletja do začetka iz- z oblikovanjem arheološkega parka, določitvijo
vajanja projekta AS v letu 2015 so zaznamovale njegovega novega upravljavca ter z izdelavo kon-
številne dejavnosti različnega značaja. V tem ob- servatorskega načrta v okviru projekta Parsjad.25
dobju je bilo najdišče tudi registrirano kot spo- Pomanjkljivost te faze je bila v promociji arheo-
menik državnega pomena, kasneje pa je bil na loškega parka, ki je slonela na obstoječih arheolo-
najdišču vzpostavljen arheološki park. Vse dejav- ških ostankih in na njihovi delni dostopnosti, saj
nosti tega obdobja so zagotovile pogoje za ustre- so bili mozaiki večji del leta zaščiteni in nedosto-
zno upravljanje in ohranjanje spomenika v skla- pni. Obiskovalcem parka je bila ponujena inter-
du z mednarodnimi smernicami, predvsem pa pretacija v obliki razlagalnih panojev, razporeje-
z določili Beneške22 in Lausannske listine,23 ki nih ob ograji, kar je sicer omogočalo dostopnost
usmerjata delo pri ohranjanju in obnovi spome- do podatkov tudi takrat, ko vstop v park ni bil
niških območij ter pri ohranjanju in upravljanju mogoč. V času, ko je bil park odprt, so si obisko-
arheološke dediščine. valci lahko ostaline v parku ogledali s strokov-
nim vodstvom ali se udeležili delavnic na temo
Glede na dejstvo, da so spomeniki arheolo- antične dediščine. Na ta način je bil problem
ške dediščine izjemnega pomena za razumeva- skromno ohranjenih, vizualno neatraktivnih in
nje človeške družbe, kar zahteva njihovo ohra- delno dostopnih ostalin delno rešen, interpreta-
njanje in raziskovanje, obenem pa so izgubili cija pa delno v skladu z Listino o interpretaciji
svojo primarno funkcijo, njihov namen lahko in predstavitvi območij kulturne dediščine.26 O
razumemo kot sredstvo za posredovanje infor- tem pričajo tudi statistični podatki o številu obi-
macij o človeški preteklosti pripadnikom dana- skovalcev, ki so se ustalili v času oblikovanja ar-
šnje družbe in tudi bodočim generacijam.24 Do heološkega parka in do leta 2015 beležijo stabi-
len obisk.
22 ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranjanju in obnovi spome-
nikov in spomeniških območij (Beneška Listina)« in Doktrina 1: 25 Kavčič, Martin, Stokin, Marko, Zanier, Katharina, Kikelj, Martina
Mednarodne listine ICOMOS, ed. Jovo Grobovšek (Ljubljana: L., Peršolja, Igor. “Izola - Arheološko najdišče Simonov zaliv.” EŠD:
združenje ICOMOS/SI, 1999), 25-28. 195 : konservatorski načrt : mapa 01, mapa 02, mapa 03, (03-8). Lju-
bljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Restavrator-
23 ICOMOS, »Mednarodna listina o ohranjanju in upravljanju arhe- ski center, 2010.
ološke dediščine (Lausannska listina)« in Doktrina 1: Mednaro-
dne listine ICOMOS, ed. Jovo Grobovšek (Ljubljana: združenje 26 ICOMOS. “Listina o intrepretaciji in predstavitvi območij kultur-
ICOMOS/SI, 1999), 45-50. ne dediščine.” Doktrina 2: Mednarodne listine in dokumenti ICO-
MOS, uredil: Jovo Grobovšek. (Ljubljana: Združenje ICOMOS/
24 Breznik, Andreja. “Vrednotenje arheoloških najdišč za upravljanje SI, 2008), 45-53.
v obliki turističnega kompleksa arheološki park.” Studia universita-
tis hereditati, letnik 2, številka 01-02, (2013): 105; “Management of
an archaeological park.” - El. knjiga. Narodni muzej Slovenije, Lju-
bljana, 2014. Breznik 2014, 185.
