Page 77 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 77
ia universitatisv Bradfordu, Museum of London, Zavičajni mu- pnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja
7 | i. lazar in z. mileusnić – projekt as in ar heologija kot kultur ni tur izem 77 zej Poreštine, Pomorski muzej »Sergej Mašera« spomenika.
Piran, Narodni muzej Slovenije). Program po-
pularizacije najdišča se je začel leta 1990 z izva- Čeprav Odlok o razglasitvi določa tudi, da
janjem edukativnega dela programa in z razstavo je zavarovano območje namenjeno:
Simonov zaliv–San Simone: Villa e portus Roma-
nus v Kulturno-informacijskem centru Mestne- – trajni ohranitvi spomeniških vrednot,
ga muzeja Ljubljana, ki je gostovala še v Lundu – povečevanju pričevalnosti kulturnega spo-
in v Izoli.13
menika,
V letih po projektu so na najdišču potekale – prezentaciji kulturnih vrednot spomeni-
različne dejavnosti izobraževalnega značaja, kot
so različne delavnice in tabori, nadaljevale so se ka in situ, v tisku in drugih medijih, učno-
tudi arheološke raziskave na kopnem in v morju demonstracijskemu delu in znanstveno-raz-
ter geofizikalne meritve. Leta 1990 je Restavra- iskovalnemu delu,
torski center Slovenije pričel z restavratorskimi – je ponovna pobuda za aktivno in redno pro-
posegi zaščite mozaikov.14 Skrb za vzdrževanje mocijo in prezentacijo spomenika v Simo-
mozaikov in najdišča je do leta 1999 prevzel Za- novem zalivu prišla šele leta 2004 s strani
vod za varstvo kulturne dediščine Piran s po- prof. ddr. Mitje Guština, tedanjega pred-
močjo Ministrstva za Kulturo. stojnika Inštituta za dediščino Sredoze-
mlja ZRS UP in njegovih sodelavk. Inštitut
Po razglasitvi najdišča v Simonovem zali- je v soglasju z občino Izola in Zavodom za
vu za spomenik državnega pomena (leta 1999) varstvo kulturne dediščine Slovenije v istem
so se raziskovalne dejavnosti na najdišču zmanj- letu začel svoje delovanje v vlogi upravljavca
šale po obsegu in številu, saj Odlok o razglasitvi arheološkega najdišča, vendar brez formal-
Arheološkega najdišča Simonov zaliv za kultur- nega okvirja.
ni spomenik državnega pomena15 določa nasled-
nji varstveni režim: Najdišče je bilo očiščeno in urejeno kot ar-
heološki park ter odprto za obiskovalce. Inštitut
– varovanje spomeniških vrednot v celoti, v je skrbel tudi za njegovo redno čiščenje, ureja-
njihovi izvirnosti in neokrnjenosti; nje in vzdrževanje. Ob teh posegih so se sode-
lavci Inštituta posvetili tudi pregledu in pripra-
– prepoved predelav vseh spomeniških prvin vi dokumentacije ter georadarskim raziskavam.
stavbe; Nadgradnja dotedanjih raziskav in začetek siste-
matičnega dela na področju prezentacije in po-
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v pularizacije ter vključevanja obmorske vile v Si-
objekte ter odprti prostor ohranjanju in monovem zalivu v ponudbo kulturnega turizma
vzdrževanju varovanih spomeniških last- se je začela izvajati z izvajanjem vodenih ogledov,
nosti celote; delavnic in z vključevanjem dela na spomeniku v
okviru mednarodnih projektov.
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti
spomenika, razen pooblaščenim osebam, s Mednarodni projekt, v katerega je bil vklju-
predhodnim pisnim soglasjem pristojnega čen spomenik v Simonovem zalivu, je bil SRCE
zavoda in ISTRE – Srce Istre – Dediščina in umetnost. Ra-
zvoj Čezmejnih turističnih itinerarijev v urbanih
– predstavitev spomeniških lastnosti celote in in ruralnih območjih, ki se je izvajal od leta 2005
posameznih zaščitenih elementov ter dosto- do konca leta 2007. Projektne dejavnosti so izha-
jale iz dejstva, da različne narodnosti in etnične
13 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- skupine v Istri ohranjajo skupne kulturnozgodo-
vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 39-41. vinske poteze in elemente, ki so osnova za čez-
14 Bogovčič, Ivan. “Ostanki antičnih mozaikov in fresk v Simonovem
zalivu.” Varstvo spomenikov 35, (1994): 7-17.
15 Ur.l. RS, št. 81/99-3854, str. 12618-12619.
7 | i. lazar in z. mileusnić – projekt as in ar heologija kot kultur ni tur izem 77 zej Poreštine, Pomorski muzej »Sergej Mašera« spomenika.
Piran, Narodni muzej Slovenije). Program po-
pularizacije najdišča se je začel leta 1990 z izva- Čeprav Odlok o razglasitvi določa tudi, da
janjem edukativnega dela programa in z razstavo je zavarovano območje namenjeno:
Simonov zaliv–San Simone: Villa e portus Roma-
nus v Kulturno-informacijskem centru Mestne- – trajni ohranitvi spomeniških vrednot,
ga muzeja Ljubljana, ki je gostovala še v Lundu – povečevanju pričevalnosti kulturnega spo-
in v Izoli.13
menika,
V letih po projektu so na najdišču potekale – prezentaciji kulturnih vrednot spomeni-
različne dejavnosti izobraževalnega značaja, kot
so različne delavnice in tabori, nadaljevale so se ka in situ, v tisku in drugih medijih, učno-
tudi arheološke raziskave na kopnem in v morju demonstracijskemu delu in znanstveno-raz-
ter geofizikalne meritve. Leta 1990 je Restavra- iskovalnemu delu,
torski center Slovenije pričel z restavratorskimi – je ponovna pobuda za aktivno in redno pro-
posegi zaščite mozaikov.14 Skrb za vzdrževanje mocijo in prezentacijo spomenika v Simo-
mozaikov in najdišča je do leta 1999 prevzel Za- novem zalivu prišla šele leta 2004 s strani
vod za varstvo kulturne dediščine Piran s po- prof. ddr. Mitje Guština, tedanjega pred-
močjo Ministrstva za Kulturo. stojnika Inštituta za dediščino Sredoze-
mlja ZRS UP in njegovih sodelavk. Inštitut
Po razglasitvi najdišča v Simonovem zali- je v soglasju z občino Izola in Zavodom za
vu za spomenik državnega pomena (leta 1999) varstvo kulturne dediščine Slovenije v istem
so se raziskovalne dejavnosti na najdišču zmanj- letu začel svoje delovanje v vlogi upravljavca
šale po obsegu in številu, saj Odlok o razglasitvi arheološkega najdišča, vendar brez formal-
Arheološkega najdišča Simonov zaliv za kultur- nega okvirja.
ni spomenik državnega pomena15 določa nasled-
nji varstveni režim: Najdišče je bilo očiščeno in urejeno kot ar-
heološki park ter odprto za obiskovalce. Inštitut
– varovanje spomeniških vrednot v celoti, v je skrbel tudi za njegovo redno čiščenje, ureja-
njihovi izvirnosti in neokrnjenosti; nje in vzdrževanje. Ob teh posegih so se sode-
lavci Inštituta posvetili tudi pregledu in pripra-
– prepoved predelav vseh spomeniških prvin vi dokumentacije ter georadarskim raziskavam.
stavbe; Nadgradnja dotedanjih raziskav in začetek siste-
matičnega dela na področju prezentacije in po-
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v pularizacije ter vključevanja obmorske vile v Si-
objekte ter odprti prostor ohranjanju in monovem zalivu v ponudbo kulturnega turizma
vzdrževanju varovanih spomeniških last- se je začela izvajati z izvajanjem vodenih ogledov,
nosti celote; delavnic in z vključevanjem dela na spomeniku v
okviru mednarodnih projektov.
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti
spomenika, razen pooblaščenim osebam, s Mednarodni projekt, v katerega je bil vklju-
predhodnim pisnim soglasjem pristojnega čen spomenik v Simonovem zalivu, je bil SRCE
zavoda in ISTRE – Srce Istre – Dediščina in umetnost. Ra-
zvoj Čezmejnih turističnih itinerarijev v urbanih
– predstavitev spomeniških lastnosti celote in in ruralnih območjih, ki se je izvajal od leta 2005
posameznih zaščitenih elementov ter dosto- do konca leta 2007. Projektne dejavnosti so izha-
jale iz dejstva, da različne narodnosti in etnične
13 Stokin, Marko. Katharina Zanier, “Simonov zaliv.” Vestnik, 23, (Za- skupine v Istri ohranjajo skupne kulturnozgodo-
vod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana, (2011), 39-41. vinske poteze in elemente, ki so osnova za čez-
14 Bogovčič, Ivan. “Ostanki antičnih mozaikov in fresk v Simonovem
zalivu.” Varstvo spomenikov 35, (1994): 7-17.
15 Ur.l. RS, št. 81/99-3854, str. 12618-12619.
