Page 97 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 97
ia universitatis nega) dela po katerem je znan. (Herbert, v Guinnessovo knjigo letnih svetovnih rekordov.
9 | j. spevan – liter ar ne kr eacije skozi pr izmo tur izma 97 2001; Spevan 2012). V Celju so napisali in natisnili v dvanajstih urah
Kirshenblatt-Gimblett (2007, 4) dedišči- novonastalo knjigo, ki velja za najhitreje napisa-
no in turizem poveže kot zelo pomembno, kajti: no knjigo na svetu.
»Dediščina spremeni lokacijo v destinacijo, tu-
rizem pa jo naredi vidno.« (Brezovec 2007; Spe- Po podatkih Unesca iz leta 2014 je bilo v
van 2012) Sloveniji izdanih 5.300 knjig, kar Slovenijo uvr-
šča v eno najbolj plodnih držav glede na števi-
Literarna Slovenija in turizem lo izdanih knjig na prebivalca. Največjo zbirko
knjig v Sloveniji najdemo v Narodni in univer-
Promocijski in kulturno-varstveni vpliv literar- zitetni knjižnici v Ljubljani. V njej se nahaja
nega v Sloveniji se kaže skozi številne kreativ- 284 društev, ustanov in organizacij, ki se ukvar-
ne iniciative. Za najbolj množično predstavi- jajo in širijo literarno kulturo. Prav tako je Slo-
tev Slovenije, kot knjigoljubne dežele javnosti, je venija statistično v svetovnem vrhu knjižničnih
leta 2010 uresničila Ljubljana, ko je pod okriljem izposoj. (www.cityofliterature.com/cities-of-li-
Unesca prevzela naziv svetovne prestolnice knji- terature/)
ge. Unesco od leta 2001 podeljuje tovrstne nazi-
ve svetovnim prestolnicam ter tako vključuje iz- Društvo slovenskih pisateljev
brana mesta sveta h kakovosti in promociji knjig, in slovenska pisateljska pot
k branju spodbuja širšo publiko ter celotno knji-
žno industrijo spodbuja v predan razvoj dejav- Ključno vlogo pri položaju slovenskih literarnih
nosti. Imenovanje svetovne prestolnice knji- ustvarjalcev in njihovih del, širjenju bralne kul-
ge se prične na Unescov svetovni dan knjige in ture, prireditvah povezanih s knjigo ali književ-
avtorskih pravic, 23.aprila in zaključi v nasled- nimi nagradami za literarne ustvarjalce ter os-
njem letu 22.aprila. V decembru 2015 je Ljublja- talo literarno produkcijo predstavlja Društvo
na pod pokroviteljstvom UNESCO postala tudi slovenskih pisateljev. Zasnova organizacije da-
mednarodno mesto literature oziroma šestnajsta našnjega Društva slovenskih pisateljev (v nada-
Unescova literarna prestolnica. V letu, ko je Lju- ljevanju DSP) sega v leto 1872. (www.drustvop-
bljana prestolovala knjigi in obratno je bilo izve- isateljev.si). Delovanje društva plemeniti celoten
deno precej projektov, katerih cilj je bil izboljšati slovenski kulturni prostor z mednarodnimi so-
delovanje slovenskega knjižnega trga ter bralnih delovanji, literarnimi prireditvami in bralno
navad prebivalstva. Po podatkih takratnega na- kulturo. Največ literarnih dogodkov se zvrsti na
čelnika oddelka za kulturo Mestne občine Lju- Slovenskih dnevih knjige, ki potekajo v več kra-
bljana, dr. Uroša Grilca, ki je v tem letu anali- jih po Sloveniji. Vseslovenski praznik knjige in
ziral pomen Ljubljane kot svetovne prestolnice branja je osrednja literarna prireditev v Sloveniji,
knjige, lahko sklepamo, da infrastrukturni, sim- ki poteka od leta 1995 in traja teden dni s pričet-
bolni in vsebinski učinek projekta predstavlja ve- kom ob Unescovem dnevu knjige in avtorskih
lik potencial tudi v turistični panogi. Na Slo- pravic, 23.aprila. Društvo slovenskih pisateljev je
venskem so prisotni številni, pozitivni učinki prav tako kreator in soustvarjalec številnih ak-
promocije knjižne kulture na raznolike načine, tivnosti na področju mednarodnega združeva-
kar razčisti sledeče dejstvo: »Literarni ustvarjal- nja, izobraževanj, pisateljskih izmenjav, ki jih go-
ci so Slovencem v zgodovini pogosto nadomeš- sti v ti.pisateljskih rezidencah ipd.
čali politično elito, zato so bili in bržkone še da-
nes ostajajo v središču naše zavesti.« (Pregelj, Manj znano je, da je DSP tudi pobudnik in
Troha, 2010). glavni nosilec izvedbe Slovenske pisateljske poti.
Slovenska pisateljska pot je večmedijski projekt
Leta 2010 je v okviru dogodkov povezanih s s katerim želi DSP povezati slovensko literar-
knjigo uspel tudi svojevrsten podvig, ki je vpisan no zapuščino in sodobno predstavljanje avtor-
jev. Idejni vodja poti, Igor Likar s somišljeniki in
9 | j. spevan – liter ar ne kr eacije skozi pr izmo tur izma 97 2001; Spevan 2012). V Celju so napisali in natisnili v dvanajstih urah
Kirshenblatt-Gimblett (2007, 4) dedišči- novonastalo knjigo, ki velja za najhitreje napisa-
no in turizem poveže kot zelo pomembno, kajti: no knjigo na svetu.
»Dediščina spremeni lokacijo v destinacijo, tu-
rizem pa jo naredi vidno.« (Brezovec 2007; Spe- Po podatkih Unesca iz leta 2014 je bilo v
van 2012) Sloveniji izdanih 5.300 knjig, kar Slovenijo uvr-
šča v eno najbolj plodnih držav glede na števi-
Literarna Slovenija in turizem lo izdanih knjig na prebivalca. Največjo zbirko
knjig v Sloveniji najdemo v Narodni in univer-
Promocijski in kulturno-varstveni vpliv literar- zitetni knjižnici v Ljubljani. V njej se nahaja
nega v Sloveniji se kaže skozi številne kreativ- 284 društev, ustanov in organizacij, ki se ukvar-
ne iniciative. Za najbolj množično predstavi- jajo in širijo literarno kulturo. Prav tako je Slo-
tev Slovenije, kot knjigoljubne dežele javnosti, je venija statistično v svetovnem vrhu knjižničnih
leta 2010 uresničila Ljubljana, ko je pod okriljem izposoj. (www.cityofliterature.com/cities-of-li-
Unesca prevzela naziv svetovne prestolnice knji- terature/)
ge. Unesco od leta 2001 podeljuje tovrstne nazi-
ve svetovnim prestolnicam ter tako vključuje iz- Društvo slovenskih pisateljev
brana mesta sveta h kakovosti in promociji knjig, in slovenska pisateljska pot
k branju spodbuja širšo publiko ter celotno knji-
žno industrijo spodbuja v predan razvoj dejav- Ključno vlogo pri položaju slovenskih literarnih
nosti. Imenovanje svetovne prestolnice knji- ustvarjalcev in njihovih del, širjenju bralne kul-
ge se prične na Unescov svetovni dan knjige in ture, prireditvah povezanih s knjigo ali književ-
avtorskih pravic, 23.aprila in zaključi v nasled- nimi nagradami za literarne ustvarjalce ter os-
njem letu 22.aprila. V decembru 2015 je Ljublja- talo literarno produkcijo predstavlja Društvo
na pod pokroviteljstvom UNESCO postala tudi slovenskih pisateljev. Zasnova organizacije da-
mednarodno mesto literature oziroma šestnajsta našnjega Društva slovenskih pisateljev (v nada-
Unescova literarna prestolnica. V letu, ko je Lju- ljevanju DSP) sega v leto 1872. (www.drustvop-
bljana prestolovala knjigi in obratno je bilo izve- isateljev.si). Delovanje društva plemeniti celoten
deno precej projektov, katerih cilj je bil izboljšati slovenski kulturni prostor z mednarodnimi so-
delovanje slovenskega knjižnega trga ter bralnih delovanji, literarnimi prireditvami in bralno
navad prebivalstva. Po podatkih takratnega na- kulturo. Največ literarnih dogodkov se zvrsti na
čelnika oddelka za kulturo Mestne občine Lju- Slovenskih dnevih knjige, ki potekajo v več kra-
bljana, dr. Uroša Grilca, ki je v tem letu anali- jih po Sloveniji. Vseslovenski praznik knjige in
ziral pomen Ljubljane kot svetovne prestolnice branja je osrednja literarna prireditev v Sloveniji,
knjige, lahko sklepamo, da infrastrukturni, sim- ki poteka od leta 1995 in traja teden dni s pričet-
bolni in vsebinski učinek projekta predstavlja ve- kom ob Unescovem dnevu knjige in avtorskih
lik potencial tudi v turistični panogi. Na Slo- pravic, 23.aprila. Društvo slovenskih pisateljev je
venskem so prisotni številni, pozitivni učinki prav tako kreator in soustvarjalec številnih ak-
promocije knjižne kulture na raznolike načine, tivnosti na področju mednarodnega združeva-
kar razčisti sledeče dejstvo: »Literarni ustvarjal- nja, izobraževanj, pisateljskih izmenjav, ki jih go-
ci so Slovencem v zgodovini pogosto nadomeš- sti v ti.pisateljskih rezidencah ipd.
čali politično elito, zato so bili in bržkone še da-
nes ostajajo v središču naše zavesti.« (Pregelj, Manj znano je, da je DSP tudi pobudnik in
Troha, 2010). glavni nosilec izvedbe Slovenske pisateljske poti.
Slovenska pisateljska pot je večmedijski projekt
Leta 2010 je v okviru dogodkov povezanih s s katerim želi DSP povezati slovensko literar-
knjigo uspel tudi svojevrsten podvig, ki je vpisan no zapuščino in sodobno predstavljanje avtor-
jev. Idejni vodja poti, Igor Likar s somišljeniki in
