Page 96 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 96
cev – celo politični režim v državi – skratka:studia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 96lahko doživel neko mesto, povezano s pisci pro-
gre za pisan konglomerat vsega, kar vzbudi v ze, drame ali poezije; vključno s pokopališčem v
obiskovalcu neko podobo o obiskanem kra-hereditati Rimu, kjer sta pokopana Keats in Sheley ali grob
ju kot odsevu kraju lastne, specifične, mor- Ruperta Brooka na grškem otoku Skyros. Takšni
da celo edinstvene pretekle in sedanje kultu- literarni romarji so dobro izobraženi turisti, kla-
re.« (Lebe, 2009, 37) sično podkovani, imajo kulturni kapital in zato
cenijo ter razumejo takšno obliko dediščine.«
Sodobni turizem temelji na principih traj-
nostnega razvoja turizma med katerega spada Herbert v svoji razpravi o literarnih krajih,
tudi kulturni turizem in ga obravnavamo sko- turizmu in z njima povezano dediščinsko izku-
zi raznovrstne definicije, ki pa ne morejo biti šnjo zapiše, da so (takoimenovani) literarni kra-
univerzalne, saj je turizem nenehno spreminja- ji definirani na različne načine, največkrat pa se
joč družbeni pojav, pogojen s časom in prosto- nanašajo na turistični obisk kraja zaradi avtor-
rom. Koncept sodobnega turizma se zavzema za ja – literata in območja, kjer je bilo neko literar-
uravnoteženje ekonomskega, ekološkega in soci- no delo zasnovano (Herbert, 2001; Spevan 2012).
o-kulturnega vpliva nanj ter je v skladu z intere-
si vseh deležnikov, ki so vanj vključeni. Kulturni Herbert razloži, da z razmahom dediščin-
turizem (in z njim tudi literarni) lahko ob ustre- skega turizma narašča število literarno atrak-
znem sodelovanju in vključevanju akterjev iz tu- tivnih krajev, ki jih obiščejo tudi drugi tipi obi-
rističnega gospodarstva, varstva in ohranjanja skovalcev. Takšni literarni kraji niso znani samo
dediščine ter ostale zainteresirane javnosti (stro- kot rojstni kraji pisateljev ali pokopališča litera-
kovne in laične), ki se zavzema za ustrezno im- tov, temveč postajajo tudi družbene konstrukci-
plementacijo kulturnih vsebin v turizem, poveča je, ki so oblikovane in zasnovane še bolj atrak-
privlačnost turističnih vsebin in njihove ponud- tivno in prodajno, da privabljajo še ostale tipe
be ter krepi konkurenčnost na dolgi rok. turistov. Izkušnja literarnega romarja in dru-
gega turista se seveda razlikuje, saj literarni ro-
Razumevanje pomena dediščine in kultur- mar obišče literarni kraj s posebnim namenom,
nega turizma spodbujata smiselnost in namen li- medtem ko drugi turist večinoma zgolj iz rado-
terarnega turizma. Literarni turizem se osredo- vednosti in zato doživita različno izkušnjo istega
toča na literarne ustvarjalce ali literarne dogodke kraja. (Herbert 2001; Spevan 2012).
in literarne junake iz literarnih del. Prav tako je
povezan z obiskovalci, ki raziskujejo rojstne kra- Herbert navaja različne razloge za obisk li-
je ali kraje, ki so povezani z literati, literarnimi terarnih krajev:
osebami (junaki) ali celotno literarno zgodbo, ki
tvorijo kulturno krajino. Med literarni turizem – kraji, povezani z literatovim življenjem in/
uvrščamo tudi festivale in vsakršne prireditve ali ali delom dajejo obiskovalcu občutek nos-
dogodke povezane z literarnimi osebami, literati talgije, navdiha, spoštovanja ali čaščenja li-
ali literarno zgodbo. terarne osebnosti
V letu 2001 v publikaciji Annals of Touri- – kraji, povezani z vsebino literarnih del daje-
sm Research zasledimo članek Literary Places, jo obiskovalcu možnost lastne domišljije in
Tourism and the Heritage Experience (Herbert, zato naredijo velik vtis na obiskovalca, z vse-
2001). Avtor v besedilu predstavi pojma literar- bino se lahko poistovetijo, vsebina določe-
ni romar in literarni kraji ter ovrednoti njun po- nega literarnega dela pa vzpodbudi pri obi-
men v povezavi s turističnimi privlačnostmi in skovalcu določena čustva ali spomine
dediščinsko izkušnjo.
– kraji ali določena mesta so fascinantna za
Herbert (2001, 312–313) opredeli pojem li- obisk zaradi osebnosti literata, njegovega
terarnega romarja: »Literarni romar predsta- načina življenja – nekaterim obiskovalcem
vlja učenjaka, ki prepotuje daljšo razdaljo, da bi je nek dramatičen dogodek iz življenja lite-
rata lahko bolj zanimiv od vsebine (literar-
gre za pisan konglomerat vsega, kar vzbudi v ze, drame ali poezije; vključno s pokopališčem v
obiskovalcu neko podobo o obiskanem kra-hereditati Rimu, kjer sta pokopana Keats in Sheley ali grob
ju kot odsevu kraju lastne, specifične, mor- Ruperta Brooka na grškem otoku Skyros. Takšni
da celo edinstvene pretekle in sedanje kultu- literarni romarji so dobro izobraženi turisti, kla-
re.« (Lebe, 2009, 37) sično podkovani, imajo kulturni kapital in zato
cenijo ter razumejo takšno obliko dediščine.«
Sodobni turizem temelji na principih traj-
nostnega razvoja turizma med katerega spada Herbert v svoji razpravi o literarnih krajih,
tudi kulturni turizem in ga obravnavamo sko- turizmu in z njima povezano dediščinsko izku-
zi raznovrstne definicije, ki pa ne morejo biti šnjo zapiše, da so (takoimenovani) literarni kra-
univerzalne, saj je turizem nenehno spreminja- ji definirani na različne načine, največkrat pa se
joč družbeni pojav, pogojen s časom in prosto- nanašajo na turistični obisk kraja zaradi avtor-
rom. Koncept sodobnega turizma se zavzema za ja – literata in območja, kjer je bilo neko literar-
uravnoteženje ekonomskega, ekološkega in soci- no delo zasnovano (Herbert, 2001; Spevan 2012).
o-kulturnega vpliva nanj ter je v skladu z intere-
si vseh deležnikov, ki so vanj vključeni. Kulturni Herbert razloži, da z razmahom dediščin-
turizem (in z njim tudi literarni) lahko ob ustre- skega turizma narašča število literarno atrak-
znem sodelovanju in vključevanju akterjev iz tu- tivnih krajev, ki jih obiščejo tudi drugi tipi obi-
rističnega gospodarstva, varstva in ohranjanja skovalcev. Takšni literarni kraji niso znani samo
dediščine ter ostale zainteresirane javnosti (stro- kot rojstni kraji pisateljev ali pokopališča litera-
kovne in laične), ki se zavzema za ustrezno im- tov, temveč postajajo tudi družbene konstrukci-
plementacijo kulturnih vsebin v turizem, poveča je, ki so oblikovane in zasnovane še bolj atrak-
privlačnost turističnih vsebin in njihove ponud- tivno in prodajno, da privabljajo še ostale tipe
be ter krepi konkurenčnost na dolgi rok. turistov. Izkušnja literarnega romarja in dru-
gega turista se seveda razlikuje, saj literarni ro-
Razumevanje pomena dediščine in kultur- mar obišče literarni kraj s posebnim namenom,
nega turizma spodbujata smiselnost in namen li- medtem ko drugi turist večinoma zgolj iz rado-
terarnega turizma. Literarni turizem se osredo- vednosti in zato doživita različno izkušnjo istega
toča na literarne ustvarjalce ali literarne dogodke kraja. (Herbert 2001; Spevan 2012).
in literarne junake iz literarnih del. Prav tako je
povezan z obiskovalci, ki raziskujejo rojstne kra- Herbert navaja različne razloge za obisk li-
je ali kraje, ki so povezani z literati, literarnimi terarnih krajev:
osebami (junaki) ali celotno literarno zgodbo, ki
tvorijo kulturno krajino. Med literarni turizem – kraji, povezani z literatovim življenjem in/
uvrščamo tudi festivale in vsakršne prireditve ali ali delom dajejo obiskovalcu občutek nos-
dogodke povezane z literarnimi osebami, literati talgije, navdiha, spoštovanja ali čaščenja li-
ali literarno zgodbo. terarne osebnosti
V letu 2001 v publikaciji Annals of Touri- – kraji, povezani z vsebino literarnih del daje-
sm Research zasledimo članek Literary Places, jo obiskovalcu možnost lastne domišljije in
Tourism and the Heritage Experience (Herbert, zato naredijo velik vtis na obiskovalca, z vse-
2001). Avtor v besedilu predstavi pojma literar- bino se lahko poistovetijo, vsebina določe-
ni romar in literarni kraji ter ovrednoti njun po- nega literarnega dela pa vzpodbudi pri obi-
men v povezavi s turističnimi privlačnostmi in skovalcu določena čustva ali spomine
dediščinsko izkušnjo.
– kraji ali določena mesta so fascinantna za
Herbert (2001, 312–313) opredeli pojem li- obisk zaradi osebnosti literata, njegovega
terarnega romarja: »Literarni romar predsta- načina življenja – nekaterim obiskovalcem
vlja učenjaka, ki prepotuje daljšo razdaljo, da bi je nek dramatičen dogodek iz življenja lite-
rata lahko bolj zanimiv od vsebine (literar-
