Page 92 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 3(1) (2015). Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press.
P. 92
dia universitatis her editati, letnik 3 (2015), številk a 1 92Sklepamo lahko torej, da se privlačnost de-thoroughly changed the view of cultural tourism and
stinacije poveča, če ponuja vsaj eno kulturno pri- contributed to the development of several types of cul-
hereditativlačnost in če vključuje v ponudbo stik z matič-tural tourism focused on individual interest groups. A
nim prebivalstvom. Že leta 1995 je pisal Schulze o special emphasis was placed on the less developed are-
prehodu v »doživljajsko družbo«, kar je nadgra- as with their local specificities (e.g. local gastronomy). In
dil Jensen (1999) s paradigmo o »sanjski druž- this respect, the case of “Studiosus” is discussed in de-
bi«. Za obe so ključni doživetja, pristnost in tail, which specializes in student travel.
edinstvenost. Dietsch (2003) je posledično ugo-
tovil, da so se spremenili ne le cilji in tematika Literatura
tradicionalnih študijskih potovanj (stran pov-
praševanja), temveč tudi ponudba, npr. urejenost Dietsch, Klaus A. (2003): Die Studienreise im
lokalov in regionalnih kulturnih zanimivosti/ Wandel. Konzepte einer klasischen Re-
privlačnosti. Prav v sklopu razvoja »ekonomije form. V: Günter, Wolfgang (ur.) 2003:
deljenja« pričakujemo na tem področju s in hiter Handbuch für Studienreiseleiter. Pädago-
nadaljnji razvoj, od katerega bodo imeli ob dob- gischer, psychologischer und organisatori-
rem sodelovanju obiskovalcev in matičnega pre- scher Leitfaden für Exkursionen und Stu-
bivalstva koristi oboji. dienreisen. München, Wien: Oldenbourg
(3. izd.)
Povzetek
Günter, Wolfgang (2003): Geschichte der Bil-
Kot posebna zvrst turizma je kulturni turizem postal dungsreise. V: Günter, Wolfgang (ur.) 2003
prepoznaven v 80. letih 20. stoletja, ko se je marsikateri Handbuch für Studienreiseleiter. Pädago-
turist začel zanimati za zahtevnejše vsebine in posega- gischer, psychologischer und organisatori-
ti po potovanjih, ki bi mu nudila več kulturnih oziroma scher Leitfaden für Exkursionen und Stu-
izobraževalnih vsebin. dienreisen. München, Wien: Oldenbourg
Prve dokaze o organiziranih potovanjih najdemo že v (3. izd.)
starem Egiptu, potovalo pa se je v manjši ali večji meri
v vseh obdobjih človeštva, do pojava množičnega tu- Jensen, Rolf (1999): The Dream Society: How
rizma po drugi svetovni vojni, ki je tudi dodobra spre- the Coming Shift from Information to
menil pogled na kulturni turizem in razvil več tipov Imagination Will Transform Your Busi-
kulturnega turizma, osredotočenih na posamične in- ness. McGraw-Hill Education
teresne skupine, veliko več poudarka pa se je dalo tudi
na manj razvita območja s svojimi lokalnimi posebnost- Klingenstein, Max A. (1998): Studienreisen. V
mi (npr. lokalna gastronomija). V tem oziru je podrob- Haederich, Günter: Tourismus-Marketing
neje obravnavani primer ponudnika Studiosus, ki se je und Fremdenverkehrsplanung; de Gruyter,
specializiral na študentska potovanja. Berlin
Summary Lebe, Sonja S. in soavtorji (2009): Strategija ra-
zvoja in trženja kulturnega turizma na Slo-
Cultural tourism was recognized as a special kind of venskem. Slovenska turistična organizaci-
tourism no later than in the 1980s, when many a tour- ja [dostop 5. 7. 2015]: http://www.slovenia.
ist became interested in the more challenging contents info/si/ps-aktivnosti-mesta/Strategija-ra-
and travel with the potential to offer more cultural or zvoja-in-trženja-.htm?ps_aktivnosti_mes-
educational contents. ta=2060&lng=1
First evidence of organized trips is already attested in
ancient Egypt; travels occurred to a lesser or greater ex- Leksikon turizma. Destinacije, gastronomi-
tent in all historical periods; however, the phenomenon ja, hotelirstvo, organizatorji, agencije, pre-
of mass tourism came about only after WWII, which vozniki. (2012). Lebe, Sonja S. (ur. slov. iz-
daje); Fuchs, Wolfgang; Mundt, Joern W.;
Zollondz, Hans D. (ur. nem. izdaje) Multi-
disciplinarni raziskovalni institut Maribor
stinacije poveča, če ponuja vsaj eno kulturno pri- contributed to the development of several types of cul-
hereditativlačnost in če vključuje v ponudbo stik z matič-tural tourism focused on individual interest groups. A
nim prebivalstvom. Že leta 1995 je pisal Schulze o special emphasis was placed on the less developed are-
prehodu v »doživljajsko družbo«, kar je nadgra- as with their local specificities (e.g. local gastronomy). In
dil Jensen (1999) s paradigmo o »sanjski druž- this respect, the case of “Studiosus” is discussed in de-
bi«. Za obe so ključni doživetja, pristnost in tail, which specializes in student travel.
edinstvenost. Dietsch (2003) je posledično ugo-
tovil, da so se spremenili ne le cilji in tematika Literatura
tradicionalnih študijskih potovanj (stran pov-
praševanja), temveč tudi ponudba, npr. urejenost Dietsch, Klaus A. (2003): Die Studienreise im
lokalov in regionalnih kulturnih zanimivosti/ Wandel. Konzepte einer klasischen Re-
privlačnosti. Prav v sklopu razvoja »ekonomije form. V: Günter, Wolfgang (ur.) 2003:
deljenja« pričakujemo na tem področju s in hiter Handbuch für Studienreiseleiter. Pädago-
nadaljnji razvoj, od katerega bodo imeli ob dob- gischer, psychologischer und organisatori-
rem sodelovanju obiskovalcev in matičnega pre- scher Leitfaden für Exkursionen und Stu-
bivalstva koristi oboji. dienreisen. München, Wien: Oldenbourg
(3. izd.)
Povzetek
Günter, Wolfgang (2003): Geschichte der Bil-
Kot posebna zvrst turizma je kulturni turizem postal dungsreise. V: Günter, Wolfgang (ur.) 2003
prepoznaven v 80. letih 20. stoletja, ko se je marsikateri Handbuch für Studienreiseleiter. Pädago-
turist začel zanimati za zahtevnejše vsebine in posega- gischer, psychologischer und organisatori-
ti po potovanjih, ki bi mu nudila več kulturnih oziroma scher Leitfaden für Exkursionen und Stu-
izobraževalnih vsebin. dienreisen. München, Wien: Oldenbourg
Prve dokaze o organiziranih potovanjih najdemo že v (3. izd.)
starem Egiptu, potovalo pa se je v manjši ali večji meri
v vseh obdobjih človeštva, do pojava množičnega tu- Jensen, Rolf (1999): The Dream Society: How
rizma po drugi svetovni vojni, ki je tudi dodobra spre- the Coming Shift from Information to
menil pogled na kulturni turizem in razvil več tipov Imagination Will Transform Your Busi-
kulturnega turizma, osredotočenih na posamične in- ness. McGraw-Hill Education
teresne skupine, veliko več poudarka pa se je dalo tudi
na manj razvita območja s svojimi lokalnimi posebnost- Klingenstein, Max A. (1998): Studienreisen. V
mi (npr. lokalna gastronomija). V tem oziru je podrob- Haederich, Günter: Tourismus-Marketing
neje obravnavani primer ponudnika Studiosus, ki se je und Fremdenverkehrsplanung; de Gruyter,
specializiral na študentska potovanja. Berlin
Summary Lebe, Sonja S. in soavtorji (2009): Strategija ra-
zvoja in trženja kulturnega turizma na Slo-
Cultural tourism was recognized as a special kind of venskem. Slovenska turistična organizaci-
tourism no later than in the 1980s, when many a tour- ja [dostop 5. 7. 2015]: http://www.slovenia.
ist became interested in the more challenging contents info/si/ps-aktivnosti-mesta/Strategija-ra-
and travel with the potential to offer more cultural or zvoja-in-trženja-.htm?ps_aktivnosti_mes-
educational contents. ta=2060&lng=1
First evidence of organized trips is already attested in
ancient Egypt; travels occurred to a lesser or greater ex- Leksikon turizma. Destinacije, gastronomi-
tent in all historical periods; however, the phenomenon ja, hotelirstvo, organizatorji, agencije, pre-
of mass tourism came about only after WWII, which vozniki. (2012). Lebe, Sonja S. (ur. slov. iz-
daje); Fuchs, Wolfgang; Mundt, Joern W.;
Zollondz, Hans D. (ur. nem. izdaje) Multi-
disciplinarni raziskovalni institut Maribor
