Page 46 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 46
zetekstudia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 46ning, Teaching, Assessment. Cambridge:
University Press, 2001.
V članku so obravnavane razlike med slovenskim in ita-hereditati Dardano, Maurizio, e Pietro Trifone. Gramma-
lijanskim jezikovnim sistemom s pomočjo analize na- tica italiana con nozioni di linguistica. Bolo-
pak v pisnih izdelkih v italijanščini s strani maternih go- gna: Zanichelli, 2007.
vorcev slovenščine. Delovni korpus vključuje spontano Fries, C. Charles. Teaching and learning English
pisno produkcijo univerzitetnih študentov v prvem le- as a foreign language. Michigan: University
tniku študija italijanistike. Analiza je bila narejena na of Michigan Press, 1945.
podlagi klasifikacije napak v sledeče kategorije: pravopi- Katerinov, Katerin. L’analisi contrastiva e l’ana-
sne, oblikoslovno-skladenjske in pomenoslovne napake. lisi degli errori di lingua applicata all’inse-
Poleg tega je bil opazovan tudi vzrok napak (negativni gnamento dell’italiano a stranieri. Perugia:
transfer). Kvantitativna analiza je pokazala, da večina na- Edizioni guerra, 1980.
pak (44%) sodi na oblikoslovno-skladenjsko raven, 40% Krashen, Stephen. Second Language Acquisiti-
napak je pravopisne narave in 16% pomenoslovne. Tudi on and Second Language Learning. Oxford:
negativni transfer se najbolj kaže na oblikoslovno-skla- Pergamon, 1981.
denjski ravni, kjer je takih 49% vseh napak, medtem ko Lado, Robert. Linguistics across cultures. Michi-
ta odstotek pade na 36% na pomenoslovni ravni. Naj- gan: University of Michigan Press, 1957.
manj obremenjena raven s samo 6% deležem napak iz Mertelj, Darja, e Mirjam Premrl. “Večstavčna
negativnega transferja pa je pravopis. V celoti pa je pro- skladnja pri pouku italijanščine – Učenci
cent napak iz tega razloga 30%. Primerjalna študija s po- med pozitivnim transferom in interferen-
dobnimi raziskavami iz preteklosti kaže na velik delež co.” Vestnik za tuje jezike=Journal for fore-
enakih napak in posledično tudi zaključkov, kar potrju- ign languages 5, št. 1-2 (2013): 217-238.
je tezo, da ima veliko napak izvor v razlikah med slovni- Miklič, Tjaša. “Metafore o načinih gledanja
cama obeh jezikov. na zunajjezikovna dejanja v obravnavanju
glagolskega vida.” Slavistična revija: časo-
Bibliografia pis za jezikoslovje in literarne vede 35, št. 1-2
(2007): 85-103.
Balboni, Paolo. Dizionario di glottodidattica. Milani - Kruljac, Nelida. La comunità italiana
Perugia: Guerra Edizioni, 1999. in Istria e a Fiume fra diglossia e bilingui-
smo. Trieste-Rovigno: Unione degli italia-
Bažec, Helena. “Najpogostejše napake pri pi- ni dell’Istria e di Fiume, Università popo-
snem sporočanju na poklicni maturi iz itali- lare di Trieste, Centro di ricerche storiche
janščine.” Šolsko polje 27, št. 3-4 (2016): 201- Rovigno, 1990.
221, 245-246. Ožbot, Martina. “Nekaj kontrastivnih beležk
o italijanščini in slovenščini in nekaj opa-
Cattana, Anna, e Maria Teresa Nesci. Analiz- žanj o jezikovni produkciji pri govorcih slo-
zare e correggere gli errori. Perugia: Guerra venščine v Italiji.” Jezik in slovstvo 54, št. 1
Edizioni, 2004. (2009): 25-47.
Richards, Jack C. “Error analysis and second
Coletti, Vittorio. Grammatica dell‘ italiano language strategies.” Language Science,
adulto. Bologna: Il Mulino, 2015. Vol.17 (1971):12-22.
Sabatini, Francesco, Carmela Camodeca, e
Corder, S. Pit. „The significance of learners‘ er- Cristiana De Santis. Sistema e testo. Dal-
rors.“ International Review of Applied Lin- la grammatical valenziale all’esperienza dei
guistics 5 (1967): 160-170. testi. Torino: Loescher, 2011.

Cornoldi, Cesare, e Patrizio E. Tressoldi. Batte-
ria per la valutazione della scrittura e della
competenza ortografica nella scuola dell’ob-
bligo. Firenze: Organizzazioni Speciali,
1991.

Council of Europe. Common European Fra-
mework of Reference for Languages: Lear-
   41   42   43   44   45   46   47   48   49   50   51