Page 157 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 157
Stati in obstati 15(2019): 155-166
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)155-166
Mihael Glavan
JANŽ ZNOJILŠEK
– VERSKI IN SLOVSTVENI REFORMATOR
Zaton reformacije na Slovenskem
Patent nadvojvode Ferdinanda o dokončnem izgonu predikantov in
odpravi protestantskega bogoslužja v notranjeavstrijskih deželah sodi v
leto1599 (Kočevar 2014), že leto 1597 pa je na naša področja, zlasti v pre-
stolnico Ljubljano prineslo več politično-konfesionalnih sprememb. 21.
januarja 1597 sta namreč v kranjsko prestolnico prispela prva dva jezui-
ta. V Ljubljano je jezuite povabil škof Janez Tavčar, od leta 1584 namest-
nik notranjeavstrijskih dežel, jezuitski kolegij v Ljubljani pa je nato s po-
sebnim brevom ustanovil papež Klemen VIII. 23. marca 1596. Prvima
dvema so se kmalu pridružili še drugi, v maju 1596 je jezuitska šola v
Ljubljani že pričela s poukom in kmalu postala pomembna opora kato-
liški obnovi in protireformaciji. Zadnji superintendent Felicijan Trubar
je dokončno zapustil domovino 1600.
Politični cilj jezuitov, zastavonoš katoliške stranke, je bil ves čas jasen
– zatrtje luteranstva. Nadvojvoda se je z vso vnemo zavzel za pospeše-
vanje katoliške zadeve in je vse močneje pritiskal na luterane. Tem je po
pritiskih postopoma upadal pogum, protireformacija je začela doživljati
trajnejše uspehe in postopno je deželnoknežja katoliška stran dokončno
prevzela pobudo: v katolicizem so se začeli spreobračati meščani, šte-
vilni sicer le na videz, saj so v raznih poročilih pogosto omenjeni mlač-
ni katoličani. 30. septembra 1599 je nadvojvoda pozval vse protestant-
ske meščane notranjeavstrijskih dežel, naj se vrnejo v katoliško Cerkev.
155
https://doi.org/10.26493/2590-9754.15(29)155-166
Mihael Glavan
JANŽ ZNOJILŠEK
– VERSKI IN SLOVSTVENI REFORMATOR
Zaton reformacije na Slovenskem
Patent nadvojvode Ferdinanda o dokončnem izgonu predikantov in
odpravi protestantskega bogoslužja v notranjeavstrijskih deželah sodi v
leto1599 (Kočevar 2014), že leto 1597 pa je na naša področja, zlasti v pre-
stolnico Ljubljano prineslo več politično-konfesionalnih sprememb. 21.
januarja 1597 sta namreč v kranjsko prestolnico prispela prva dva jezui-
ta. V Ljubljano je jezuite povabil škof Janez Tavčar, od leta 1584 namest-
nik notranjeavstrijskih dežel, jezuitski kolegij v Ljubljani pa je nato s po-
sebnim brevom ustanovil papež Klemen VIII. 23. marca 1596. Prvima
dvema so se kmalu pridružili še drugi, v maju 1596 je jezuitska šola v
Ljubljani že pričela s poukom in kmalu postala pomembna opora kato-
liški obnovi in protireformaciji. Zadnji superintendent Felicijan Trubar
je dokončno zapustil domovino 1600.
Politični cilj jezuitov, zastavonoš katoliške stranke, je bil ves čas jasen
– zatrtje luteranstva. Nadvojvoda se je z vso vnemo zavzel za pospeše-
vanje katoliške zadeve in je vse močneje pritiskal na luterane. Tem je po
pritiskih postopoma upadal pogum, protireformacija je začela doživljati
trajnejše uspehe in postopno je deželnoknežja katoliška stran dokončno
prevzela pobudo: v katolicizem so se začeli spreobračati meščani, šte-
vilni sicer le na videz, saj so v raznih poročilih pogosto omenjeni mlač-
ni katoličani. 30. septembra 1599 je nadvojvoda pozval vse protestant-
ske meščane notranjeavstrijskih dežel, naj se vrnejo v katoliško Cerkev.
155
