Page 160 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 160
študijski večeri
Stroške projekta so krile dežele Štajerska, Koroška, Kranjska ter nekateri
posebni donatorji. Celotni stroški so znašali 8.000 goldinarjev.
Ko je bila knjiga dotiskana, določeno število darilnih izvodov tudi
vezanih v posebno lepi beli usnjeni vezavi, sta Dalmatin in Bohorič daru
za kneza Avgusta Saškega priložila še tri svoje knjige, ki sta jih takrat
natisnila v Wittenbergu (slovnica, molitvenik, pesmarica), in se s tem
zahvalila »za posebno cenjeno milost, izkazano mladeničema Adamu
Bohoriču mlajšemu in Janžu Znojilšku, ki sta bila za dve leti za običaj-
no ceno milostno sprejeta med druge učence v šolo knežje milosti v
Pfortenu«.
Znojilšek in Bohorič mlajši sta v znameniti šoli v nekdanjem cisterci-
janskem samostanu Schulpforta blizu Jene v Turingiji, v današnji zvezni
deželi Saška-Anhalt, kot študenta ostala še nadaljnji dve leti (1584–1586).
Podpisani darilni izvod Dalmatinove Biblije, ki ga je Adam
Bohorič daroval zavodu v Schulpforti, je še danes med najlepše ohra-
njenimi primerki na svetu. Izvod je še posebej pomemben, ker vse-
buje posvetilo Adama Bohoriča (ne pa tudi posvetila Dalmatina).
Zapisano je v latinščini in je zelo kratko, v prevodu pa se glasi: »Adam
Bohorič iz Ljubljane, dežela Kranjska, podarjam slovansko Biblijo
(Biblia Slavica) samostanu Schulpforta, avtorja Jurija Dalmatina«.
Znojilšek je po Schulpforti nadaljeval študij na univerzi v Wittenbergu
(1587–1588) in ga po prekinitvi leta 1991 zaključil z magisterijem. Vmesni
dve leti je bil učitelj na stanovski šoli v Ljubljani. 1590. je dobil štipendijo,
da je 1591. lahko končal šolanje z magisterijem v Jeni. Leta 1592 se je vrnil
v Ljubljano, bil tu pridigar, 1594. tudi cerkveni šolski nadzornik. Poročil
se je s Suzano Spindler, hčerko pokojnega ljubljanskega superintenden-
ta Krištofa Spindlerja. Kasneje je prevzel Trubarjevo faro, nad katero je
bdel turjaški grof. Župnija Škocjan pri Turjaku je bila že od 1. 1564 v pro-
testantskih rokah. Z odlokom 6. sept. 1598 je bil Janž Znojilšek izgnan
iz Kranjske in je odšel h grofu Juriju Zrinjskemu na Hrvaško. Deželni
nadvojvoda je namreč vicedomu in stiškemu opatu ukazal, naj umes-
tita v škocjansko župnijo, torej nekdanjo Trubarjevo faro, katoliškega
duhovnika Ribiča. Ko sta poslanca prišla s tem namenom v Škocjan,
jima Vajkard Turjaški, ki je pokroviteljsko bdel nad faro, ni hotel izro-
158
Stroške projekta so krile dežele Štajerska, Koroška, Kranjska ter nekateri
posebni donatorji. Celotni stroški so znašali 8.000 goldinarjev.
Ko je bila knjiga dotiskana, določeno število darilnih izvodov tudi
vezanih v posebno lepi beli usnjeni vezavi, sta Dalmatin in Bohorič daru
za kneza Avgusta Saškega priložila še tri svoje knjige, ki sta jih takrat
natisnila v Wittenbergu (slovnica, molitvenik, pesmarica), in se s tem
zahvalila »za posebno cenjeno milost, izkazano mladeničema Adamu
Bohoriču mlajšemu in Janžu Znojilšku, ki sta bila za dve leti za običaj-
no ceno milostno sprejeta med druge učence v šolo knežje milosti v
Pfortenu«.
Znojilšek in Bohorič mlajši sta v znameniti šoli v nekdanjem cisterci-
janskem samostanu Schulpforta blizu Jene v Turingiji, v današnji zvezni
deželi Saška-Anhalt, kot študenta ostala še nadaljnji dve leti (1584–1586).
Podpisani darilni izvod Dalmatinove Biblije, ki ga je Adam
Bohorič daroval zavodu v Schulpforti, je še danes med najlepše ohra-
njenimi primerki na svetu. Izvod je še posebej pomemben, ker vse-
buje posvetilo Adama Bohoriča (ne pa tudi posvetila Dalmatina).
Zapisano je v latinščini in je zelo kratko, v prevodu pa se glasi: »Adam
Bohorič iz Ljubljane, dežela Kranjska, podarjam slovansko Biblijo
(Biblia Slavica) samostanu Schulpforta, avtorja Jurija Dalmatina«.
Znojilšek je po Schulpforti nadaljeval študij na univerzi v Wittenbergu
(1587–1588) in ga po prekinitvi leta 1991 zaključil z magisterijem. Vmesni
dve leti je bil učitelj na stanovski šoli v Ljubljani. 1590. je dobil štipendijo,
da je 1591. lahko končal šolanje z magisterijem v Jeni. Leta 1592 se je vrnil
v Ljubljano, bil tu pridigar, 1594. tudi cerkveni šolski nadzornik. Poročil
se je s Suzano Spindler, hčerko pokojnega ljubljanskega superintenden-
ta Krištofa Spindlerja. Kasneje je prevzel Trubarjevo faro, nad katero je
bdel turjaški grof. Župnija Škocjan pri Turjaku je bila že od 1. 1564 v pro-
testantskih rokah. Z odlokom 6. sept. 1598 je bil Janž Znojilšek izgnan
iz Kranjske in je odšel h grofu Juriju Zrinjskemu na Hrvaško. Deželni
nadvojvoda je namreč vicedomu in stiškemu opatu ukazal, naj umes-
tita v škocjansko župnijo, torej nekdanjo Trubarjevo faro, katoliškega
duhovnika Ribiča. Ko sta poslanca prišla s tem namenom v Škocjan,
jima Vajkard Turjaški, ki je pokroviteljsko bdel nad faro, ni hotel izro-
158
