Page 158 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 158
študijski večeri
Jezuiti nadvojvodovega poziva sicer ne omenjajo neposredno, vendar
opisujejo nasprotne reakcije, ki so jih sprožili protireformacijski ukre-
pi med protestantskimi deželani v deželnem zboru. Luteranski plemi-
či in meščani so na zborih in javnih shodih, ki so se ponovili najmanj
šestkrat, odločno odklonili vsako pomoč proti Turkom, če se ne pokli-
čejo nazaj luteranski predikanti in se ne prizna verska svoboda, in to ne
samo njim, kakor so jo imeli prej zaradi nekakšne popustljivosti, temveč
tudi meščanom, kmetom, služabnikom in sploh vsem. Izjavili so, da se
glede javnih zadev ne bodo posvetovali o ničemer, če presvetli nadvoj-
voda na vse njihove pritožbe ne bo odgovoril in dovolil, kar zahtevajo.
V novembru 1599 je nadvojvoda izdal nove protireformacijske dekre-
te. Tako je 12. novembra izdal patent o dokončnem izgonu predikantov
in prenehanju protestantskega bogoslužja v notranjeavstrijskih deželah.
16. novembra 1599 je prišel še deželnoknežji ukaz kranjskemu vicedomu,
naj strogo prepove prodajo protestantskih knjig.
Janž Znojilšek
Kratka biografija in šolanje
Znojilšek (Snoilshik) Janž (Johann), protestantski pesnik, r. (dan in
mesec neznana) 1568 v Ljubljani meščanu Blažu, umrl 21. apr. 1659 v
Esensu (pri Hannovru).1 Z Adamom Bohoričem je prišel v Wittenberg,
kjer je leta 1583 pomagal Juriju Dalmatinu kot pomožni korektor pri tis
kanju Biblije in pri izdaji še dveh tiskov (Agenda, 1585; Ta kratki wirtem
berski catechismus, 1585).
Dalmatin ter njegovi pomočniki Adam Bohorič, Lenart Mravlja,
Adam Bohorič mlajši in Janž Znojilšek so se z rokopisom Biblije odpra-
vili na pot 22. aprila 1583. 28. maja 1583 so v Wittenbergu pričeli s tis
kanjem. Prevod Biblije so natisnili v 1.500 izvodih v tiskarni dedičev
Johanna Kraffta. Za tiskanje so porabili približno pol leta. Knjige so to-
vorili do Štajerske, Koroške in Kranjske zavarovane v sodih in skrinjah.
1 Mirko Rupel (1966) navaja, da je umrl leta 1617 v Hernalsu pri Dunaju.
156
Jezuiti nadvojvodovega poziva sicer ne omenjajo neposredno, vendar
opisujejo nasprotne reakcije, ki so jih sprožili protireformacijski ukre-
pi med protestantskimi deželani v deželnem zboru. Luteranski plemi-
či in meščani so na zborih in javnih shodih, ki so se ponovili najmanj
šestkrat, odločno odklonili vsako pomoč proti Turkom, če se ne pokli-
čejo nazaj luteranski predikanti in se ne prizna verska svoboda, in to ne
samo njim, kakor so jo imeli prej zaradi nekakšne popustljivosti, temveč
tudi meščanom, kmetom, služabnikom in sploh vsem. Izjavili so, da se
glede javnih zadev ne bodo posvetovali o ničemer, če presvetli nadvoj-
voda na vse njihove pritožbe ne bo odgovoril in dovolil, kar zahtevajo.
V novembru 1599 je nadvojvoda izdal nove protireformacijske dekre-
te. Tako je 12. novembra izdal patent o dokončnem izgonu predikantov
in prenehanju protestantskega bogoslužja v notranjeavstrijskih deželah.
16. novembra 1599 je prišel še deželnoknežji ukaz kranjskemu vicedomu,
naj strogo prepove prodajo protestantskih knjig.
Janž Znojilšek
Kratka biografija in šolanje
Znojilšek (Snoilshik) Janž (Johann), protestantski pesnik, r. (dan in
mesec neznana) 1568 v Ljubljani meščanu Blažu, umrl 21. apr. 1659 v
Esensu (pri Hannovru).1 Z Adamom Bohoričem je prišel v Wittenberg,
kjer je leta 1583 pomagal Juriju Dalmatinu kot pomožni korektor pri tis
kanju Biblije in pri izdaji še dveh tiskov (Agenda, 1585; Ta kratki wirtem
berski catechismus, 1585).
Dalmatin ter njegovi pomočniki Adam Bohorič, Lenart Mravlja,
Adam Bohorič mlajši in Janž Znojilšek so se z rokopisom Biblije odpra-
vili na pot 22. aprila 1583. 28. maja 1583 so v Wittenbergu pričeli s tis
kanjem. Prevod Biblije so natisnili v 1.500 izvodih v tiskarni dedičev
Johanna Kraffta. Za tiskanje so porabili približno pol leta. Knjige so to-
vorili do Štajerske, Koroške in Kranjske zavarovane v sodih in skrinjah.
1 Mirko Rupel (1966) navaja, da je umrl leta 1617 v Hernalsu pri Dunaju.
156
