Page 340 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 340
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Komunistiène partije; tistega, kar je v prvih povojnih letih dušilo kulturno ustvarjalnost in
intelektualne potenciale ljudi in prebivalstva. Od zgodnjih 50. let, s pojavom t.i.
partijskega liberalizma, so se v republikah in pokrajinah FLRJ najprej ustanovile razliène
komisije, ki so se potem preimenovale v samostojne zavode (Gabriè, 2006). Njihova
imena in naslovi so se veèkrat spreminjali. V Sloveniji je bil l. 1958 ustanovljen Zavod za
preuèevanje izobra evanja odraslih; ta se je preimenoval v Zavod LRS za strokovno
izobra evanje, a 1965 se je z Zavodom za napredek šolstva LRS zdru il v skupni in
samostojni Zavod za šolstvo LRS. Ta zavod je l. 1969 postal (tedanji) republiški upravni
organ, vanj pa so bile kot organizacijske enote (9) vkljuèeni tudi samostojni podroèni
zavodi za prosvetno pedagoško slu bo, za pedagoški nadzor in svetovanje; odtlej ima
Zavod veè stotnij zaposlenih.
Njegovi izdajateljski zaèetki segajo v 70. leta 20. stoletja in so še danes povezani z
metodièno- didaktièno vsebino. Niso bili ne veliki in ne sistematièni, temveè posamezni
(Logar, 2012). Prvi veèji vzpon in številne sistematiène izdaje so sledile šele po l. 1989.
Leta 1974 se je preimenoval v Zavod RS za šolstvo in je deloval pod okriljem
Republiškega komiteja za vzgojo in izobra evanje, od 1991 pa v sestavu Ministrstva za
šolstvo in šport kot Zavod RS za šolstvo in šport; od 1995 deluje z današnjim imenom
Zavod RS za šolstvo kot (samostojni) javni zavod. V njegovem okviru je še vedno 9
organizacijskih enot v: Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi
Gorici, Novem mestu in Slovenj Gradcu. Zavod je še vedno povezava med novostmi v
šolski izobra evalni politiki in njihovem uvajanju v pedagoško prakso. Po zakonu
opravlja razvojno in svetovalno delo na podroèju predšolske vzgoje, šolskega in
srednješolskega izobra evanja, v domovih za otroke in mladino s posebnimi potrebami in
v dijaških domovih. Druge naloge pa so še: priprava, uvajanje in spremljanje šolskih
reform, izdelava pregledov uènih predmetov in šolskih naèrtov za osnovne in vse vrste
srednjih šol, opremljenost šol z uèili-uènimi pripomoèki, priprava in izdaja uèbenikov in
priroènikov. Posebna skrb je namenjena še uèiteljem, uvajanju njihovih didaktiènih
tehnologij, sodobnih oblik in metod dela. Zavod RS za šolstvo je obenem izdajatelj
številnih knjig, priroènikov, revij (deset stalnih!) in še druge didaktiène literature. Za vse
to ima poseben oddelek, Zalo bo.
Ta se je razvijala poèasi in postopoma. Njeni zaèetki so e v nastavkih kot so to npr.
Skupina za uèbenike iz leta 1979 (Logar, 2012). Šele 1991 je izšla prva knjiga v na novo
ustanovljeni Zalo bi, Centru za izdajo knjig, potem pa je bil tempo izhajanja knjig in
drugih tiskanih enot naslednji: 180 naslovov (1991) in 220 enot-naslovov (1992). In ta
tempo se je kar nadaljeval: 200-300 enot-naslovov letno, ker so bila to »leta debelih krav«
(Vintar, 2006). Prviè kot samostojni oddelek ZRSŠ se je kot Zalo ba pojavila v
organigramu v letu 1997 in 1999–2005 (Vintar, 2006). V èasu 2003–2005 je dobila
Zalo ba novo vlogo s tem, da se je promovirala v razliènih in številnih oblikah s parolo
»prodor na trg« (Pleša, 2006). Odtlej ta »crescendo« še traja. Zalo bo ZRSŠ potem
najdemo (Pleša, 2006) v vseh pokazateljih organiziranosti ZRSŠ. Njena vloga in moè se iz
leta v leto veèata tudi na podroèju glasbe oz. glasbene stroke. Ka eta pa se v vse veèjem
vplivu na številu izdanih izvodov literature glasbenih izdaj: knjige, priroèniki, revije, ...
Za uspešno tovrstno dejavnost velja obdobje 2006–2015 s takratno vodjo Zalo be mag.
340
Komunistiène partije; tistega, kar je v prvih povojnih letih dušilo kulturno ustvarjalnost in
intelektualne potenciale ljudi in prebivalstva. Od zgodnjih 50. let, s pojavom t.i.
partijskega liberalizma, so se v republikah in pokrajinah FLRJ najprej ustanovile razliène
komisije, ki so se potem preimenovale v samostojne zavode (Gabriè, 2006). Njihova
imena in naslovi so se veèkrat spreminjali. V Sloveniji je bil l. 1958 ustanovljen Zavod za
preuèevanje izobra evanja odraslih; ta se je preimenoval v Zavod LRS za strokovno
izobra evanje, a 1965 se je z Zavodom za napredek šolstva LRS zdru il v skupni in
samostojni Zavod za šolstvo LRS. Ta zavod je l. 1969 postal (tedanji) republiški upravni
organ, vanj pa so bile kot organizacijske enote (9) vkljuèeni tudi samostojni podroèni
zavodi za prosvetno pedagoško slu bo, za pedagoški nadzor in svetovanje; odtlej ima
Zavod veè stotnij zaposlenih.
Njegovi izdajateljski zaèetki segajo v 70. leta 20. stoletja in so še danes povezani z
metodièno- didaktièno vsebino. Niso bili ne veliki in ne sistematièni, temveè posamezni
(Logar, 2012). Prvi veèji vzpon in številne sistematiène izdaje so sledile šele po l. 1989.
Leta 1974 se je preimenoval v Zavod RS za šolstvo in je deloval pod okriljem
Republiškega komiteja za vzgojo in izobra evanje, od 1991 pa v sestavu Ministrstva za
šolstvo in šport kot Zavod RS za šolstvo in šport; od 1995 deluje z današnjim imenom
Zavod RS za šolstvo kot (samostojni) javni zavod. V njegovem okviru je še vedno 9
organizacijskih enot v: Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi
Gorici, Novem mestu in Slovenj Gradcu. Zavod je še vedno povezava med novostmi v
šolski izobra evalni politiki in njihovem uvajanju v pedagoško prakso. Po zakonu
opravlja razvojno in svetovalno delo na podroèju predšolske vzgoje, šolskega in
srednješolskega izobra evanja, v domovih za otroke in mladino s posebnimi potrebami in
v dijaških domovih. Druge naloge pa so še: priprava, uvajanje in spremljanje šolskih
reform, izdelava pregledov uènih predmetov in šolskih naèrtov za osnovne in vse vrste
srednjih šol, opremljenost šol z uèili-uènimi pripomoèki, priprava in izdaja uèbenikov in
priroènikov. Posebna skrb je namenjena še uèiteljem, uvajanju njihovih didaktiènih
tehnologij, sodobnih oblik in metod dela. Zavod RS za šolstvo je obenem izdajatelj
številnih knjig, priroènikov, revij (deset stalnih!) in še druge didaktiène literature. Za vse
to ima poseben oddelek, Zalo bo.
Ta se je razvijala poèasi in postopoma. Njeni zaèetki so e v nastavkih kot so to npr.
Skupina za uèbenike iz leta 1979 (Logar, 2012). Šele 1991 je izšla prva knjiga v na novo
ustanovljeni Zalo bi, Centru za izdajo knjig, potem pa je bil tempo izhajanja knjig in
drugih tiskanih enot naslednji: 180 naslovov (1991) in 220 enot-naslovov (1992). In ta
tempo se je kar nadaljeval: 200-300 enot-naslovov letno, ker so bila to »leta debelih krav«
(Vintar, 2006). Prviè kot samostojni oddelek ZRSŠ se je kot Zalo ba pojavila v
organigramu v letu 1997 in 1999–2005 (Vintar, 2006). V èasu 2003–2005 je dobila
Zalo ba novo vlogo s tem, da se je promovirala v razliènih in številnih oblikah s parolo
»prodor na trg« (Pleša, 2006). Odtlej ta »crescendo« še traja. Zalo bo ZRSŠ potem
najdemo (Pleša, 2006) v vseh pokazateljih organiziranosti ZRSŠ. Njena vloga in moè se iz
leta v leto veèata tudi na podroèju glasbe oz. glasbene stroke. Ka eta pa se v vse veèjem
vplivu na številu izdanih izvodov literature glasbenih izdaj: knjige, priroèniki, revije, ...
Za uspešno tovrstno dejavnost velja obdobje 2006–2015 s takratno vodjo Zalo be mag.
340
