Page 335 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 335
Dimitrij Beuermann, CELOSTNA GLASBENA ŠOLA
Podroèje Zakaj?
Na polju vprašalnice Zakaj? se dogaja formativno spremljanje – preverjanje v
naj lahtnejšem pomenu besede21. Tukaj številèna ocena ni potrebna, kajti številka s svojo
dokonènostjo zmore celo za nazaj unièiti mnogo vlo enih prizadevanj.
Številèna ocena ne spada na prostor Zakaj?, ravno tako kot je nespametno razmišljati o
posameznih ocenjevalnih kriterijih na podroèju Kaj?, potem ko smo e slišali aplavz in
vzklikanje publike, ki odobrava Kako? je bila glasba izvedena.
V nekaterih dr avah ne uporabljajo ocen, zato uèenci niso pod stalnim pritiskom
ocenjevalnih postopkov in se lahko v veèji meri posvetijo svojemu delu, ki je zanje
predvsem uèenje. Èe je še naèrtovanje šolskega dela usklajeno s sposobnostmi, potrebami
in eljami uèenca, ni razloga, da ne bi bili v šoli uspešni prav vsi uèenci.
Tudi kapitalistièni red, v katerega je Slovenija na velika vrata vstopila pred nekako èetrt
stoletja, eli postaviti v središèe dogajanja uèenca in njegove ideje. Kajti uspešno
spreminjanje idej v resniènost je v odraslem svetu, najpomembnejši generator te ali one
gospodarske uspešnosti.
Ni nakljuèje, da so se v slovenskih glasbenih šolah razvile, poleg izvajanja predmetnika in
uènih naèrtov tudi razliène dejavnosti, ki izpolnjujejo ustvarjalno podroèje Zemljevida
uènih ciljev. Njihovi naslovi jasno ka ejo tudi na projektno naravo šolskega dela na
glasbenih šolah. Naslovi projektov iz Tabele 5 so bili zbrani na sreèanjih študijskih skupin
glasbenih šol jeseni 2016.
21 Na to polje je bilo sprva umešèeno tudi uvajanje opisnega ocenjevanja, toda kasneje se je z njim izpopolnil
dotlej še nezasedeni prostor oblikovanja kazalnikov in meril za ocenjevanje teh ali onih uènih ciljev.
335
Podroèje Zakaj?
Na polju vprašalnice Zakaj? se dogaja formativno spremljanje – preverjanje v
naj lahtnejšem pomenu besede21. Tukaj številèna ocena ni potrebna, kajti številka s svojo
dokonènostjo zmore celo za nazaj unièiti mnogo vlo enih prizadevanj.
Številèna ocena ne spada na prostor Zakaj?, ravno tako kot je nespametno razmišljati o
posameznih ocenjevalnih kriterijih na podroèju Kaj?, potem ko smo e slišali aplavz in
vzklikanje publike, ki odobrava Kako? je bila glasba izvedena.
V nekaterih dr avah ne uporabljajo ocen, zato uèenci niso pod stalnim pritiskom
ocenjevalnih postopkov in se lahko v veèji meri posvetijo svojemu delu, ki je zanje
predvsem uèenje. Èe je še naèrtovanje šolskega dela usklajeno s sposobnostmi, potrebami
in eljami uèenca, ni razloga, da ne bi bili v šoli uspešni prav vsi uèenci.
Tudi kapitalistièni red, v katerega je Slovenija na velika vrata vstopila pred nekako èetrt
stoletja, eli postaviti v središèe dogajanja uèenca in njegove ideje. Kajti uspešno
spreminjanje idej v resniènost je v odraslem svetu, najpomembnejši generator te ali one
gospodarske uspešnosti.
Ni nakljuèje, da so se v slovenskih glasbenih šolah razvile, poleg izvajanja predmetnika in
uènih naèrtov tudi razliène dejavnosti, ki izpolnjujejo ustvarjalno podroèje Zemljevida
uènih ciljev. Njihovi naslovi jasno ka ejo tudi na projektno naravo šolskega dela na
glasbenih šolah. Naslovi projektov iz Tabele 5 so bili zbrani na sreèanjih študijskih skupin
glasbenih šol jeseni 2016.
21 Na to polje je bilo sprva umešèeno tudi uvajanje opisnega ocenjevanja, toda kasneje se je z njim izpopolnil
dotlej še nezasedeni prostor oblikovanja kazalnikov in meril za ocenjevanje teh ali onih uènih ciljev.
335
