Page 336 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 336
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
Tabela 5: Projektne oblike dela na glasbenih šolah.
SKUPNI NEKATERI PROJEKTI GLASBENE ŠOLE
OPERATIVNI
CILJI: Igranje v skupinah; Skupne vaje, korepeticije med uèenci; Igranje ob
PETJE IN CD-ju; Razredni nastopi; Skupinske lekcije: veè uèencev in/ali uèiteljev
INŠTRUMENTI hkrati (predmetnik tudi tu doloèa uèni èas); Intenzivne vaje: npr. poletne
TER NAUK O šole; Ulièna igra; Prijatelji se obišèejo …; Dru inski nastopi; Nastop
GLASBI uèitelj in uèenec; Javni nastop iz Nauka o glasbi; Glasbena matineja
igrajo v skupini (predstavitve za nove uèence); Slovo od glasbene šole v 6. razredu;
Absolventski veèer; obiski na osnovnih šolah …
ustvarjajo glasbo Delavnice: nekajkrat na leto; Izra anje preko risb, zgodb; Uporaba
in uporabljajo »nenavadnih« didaktiènih pripomoèkov; Improvizacija; Projekt:
uèno tehnologijo glasbena pravljica; Igranje po posluhu; Skupno improviziranje in
ustvarjanje; Povezovanje besede, glasbe, likovnosti …; Glasba, spis,
spoznavajo, glasbene razstave …
ocenjujejo in Medsebojne hospitacije uèiteljev; Tematski nastopi; Glasbena kocka;
vrednotijo glasbo Knji ica koncertov; Poslušanje posnetkov koncertov; Ocenjevanje
glasbenih prijateljev: uèenci ocenjujejo uèence; Zapis samozaznavanja;
Naèrtovanje lastnega dela; Po nastopu: pohvala na veè naèinov …;
Izdelava komentarjev; Glasbeni kviz; Obisk glasbenih predstav;
Koncertni abonma (uèenci zbirajo ige); Slovenski skladatelj; Glasbene
ekskurzije; Table z izdelki uèencev na hodnikih šole …
Pravilnik o ocenjevanju na glasbenih šolah doloèa, da se glasbeni projekti ocenjujejo v
okviru predmetov Nauk o glasbi in Solfeggio.
Še zadnji pogled na celoto
Izhajajoè iz Zemljevida uènih ciljev, lahko v glasbenih in plesnih programih glasbene šole
najdemo štiri razlièna podroèja in iz njih izpeljemo štiri splošne kriterije za ocenjevanje:
• Tehnièna in plesna te avnost uène snovi (Kaj?): uène vsebine pri inštrumentih,
petju in plesu, teoretska in oblikovna znanja, poznavanje plesne terminologije;
• Tehnièno obvladovanje inštrumenta, glasu ali telesa (Kako?): tehnika izvajanja,
solfed iranje, aktivno poslušanje in opazovanje, uporaba uène tehnologije;
• Prikaz ustvarjalnosti (Zakaj?): muzikalnost, improvizacija, plesni izraz, projektno
delo;
• Natanènost in zanesljivost izvedbe (Kdo? je Kje? In Kdaj?): uspešnost nastopov in
uspešnost sodelovanja v skupinah; v skladu z individualnim delovnim naèrtom
uèenca ali delovnim naèrtom uène skupine.
Takšna je torej podoba Celostne glasbene šole. Uèenci se imajo prilo nost sreèati z
velikimi in vedno bolj zahtevnimi glasbenimi deli, pridobivajo si potrebna tehnièna znanja
ter razvijajo izra anje svoje muzikalnosti; v èasu obiskovanja glasbene šole (ali tudi
336
Tabela 5: Projektne oblike dela na glasbenih šolah.
SKUPNI NEKATERI PROJEKTI GLASBENE ŠOLE
OPERATIVNI
CILJI: Igranje v skupinah; Skupne vaje, korepeticije med uèenci; Igranje ob
PETJE IN CD-ju; Razredni nastopi; Skupinske lekcije: veè uèencev in/ali uèiteljev
INŠTRUMENTI hkrati (predmetnik tudi tu doloèa uèni èas); Intenzivne vaje: npr. poletne
TER NAUK O šole; Ulièna igra; Prijatelji se obišèejo …; Dru inski nastopi; Nastop
GLASBI uèitelj in uèenec; Javni nastop iz Nauka o glasbi; Glasbena matineja
igrajo v skupini (predstavitve za nove uèence); Slovo od glasbene šole v 6. razredu;
Absolventski veèer; obiski na osnovnih šolah …
ustvarjajo glasbo Delavnice: nekajkrat na leto; Izra anje preko risb, zgodb; Uporaba
in uporabljajo »nenavadnih« didaktiènih pripomoèkov; Improvizacija; Projekt:
uèno tehnologijo glasbena pravljica; Igranje po posluhu; Skupno improviziranje in
ustvarjanje; Povezovanje besede, glasbe, likovnosti …; Glasba, spis,
spoznavajo, glasbene razstave …
ocenjujejo in Medsebojne hospitacije uèiteljev; Tematski nastopi; Glasbena kocka;
vrednotijo glasbo Knji ica koncertov; Poslušanje posnetkov koncertov; Ocenjevanje
glasbenih prijateljev: uèenci ocenjujejo uèence; Zapis samozaznavanja;
Naèrtovanje lastnega dela; Po nastopu: pohvala na veè naèinov …;
Izdelava komentarjev; Glasbeni kviz; Obisk glasbenih predstav;
Koncertni abonma (uèenci zbirajo ige); Slovenski skladatelj; Glasbene
ekskurzije; Table z izdelki uèencev na hodnikih šole …
Pravilnik o ocenjevanju na glasbenih šolah doloèa, da se glasbeni projekti ocenjujejo v
okviru predmetov Nauk o glasbi in Solfeggio.
Še zadnji pogled na celoto
Izhajajoè iz Zemljevida uènih ciljev, lahko v glasbenih in plesnih programih glasbene šole
najdemo štiri razlièna podroèja in iz njih izpeljemo štiri splošne kriterije za ocenjevanje:
• Tehnièna in plesna te avnost uène snovi (Kaj?): uène vsebine pri inštrumentih,
petju in plesu, teoretska in oblikovna znanja, poznavanje plesne terminologije;
• Tehnièno obvladovanje inštrumenta, glasu ali telesa (Kako?): tehnika izvajanja,
solfed iranje, aktivno poslušanje in opazovanje, uporaba uène tehnologije;
• Prikaz ustvarjalnosti (Zakaj?): muzikalnost, improvizacija, plesni izraz, projektno
delo;
• Natanènost in zanesljivost izvedbe (Kdo? je Kje? In Kdaj?): uspešnost nastopov in
uspešnost sodelovanja v skupinah; v skladu z individualnim delovnim naèrtom
uèenca ali delovnim naèrtom uène skupine.
Takšna je torej podoba Celostne glasbene šole. Uèenci se imajo prilo nost sreèati z
velikimi in vedno bolj zahtevnimi glasbenimi deli, pridobivajo si potrebna tehnièna znanja
ter razvijajo izra anje svoje muzikalnosti; v èasu obiskovanja glasbene šole (ali tudi
336
