Page 173 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 173
Anja Ivec, GLASBENA REVIJA KOT UÈILO: MLADA SLOGA, GLASILO GLASBENE ŠOLE...
sodobnejše in celovite pristope pri pouèevanju glasbe. Poleg tega se je zanimal za
publicistiko in zagotovo se je med krajšim bivanjem v Pragi oziral tudi za revijalnim
glasbenim tiskom. Na domaèih tleh je dobro poznal tedaj aktualne glasbene revije, kot so
Cerkveni glasbenik (1878–1945; 1976–),9 Pevec (1921–1937), Zbori (1925–1934) in
Nova muzika (1928–1929), saj je v okviru njegove široke glasbene aktivnosti v veèini
omenjenih revij objavljal razne strokovne èlanke. Revijo Pevec je tudi sooblikoval od leta
1923, ko so ga izvolili za èlana odbora artistiènega odseka.10 Pridobljene izkušnje je
nadaljeval in nadgrajeval kot urednik uvodoma omenjenega glasila Mlada Sloga. V prvi
številki uvodnika Mlade Sloge je urednik Heribert Svetel pojasnil njen namen in pomen
ter zapisal: »Prinašala bo poleg poroèil o gibanju šole, o izpitih, uspehih, šolskih in
društvenih prireditvah zlasti èlanke iz splošne in domaèe glasbene zgodovine, teorije,
nauka o inštrumentih, glasbene literature in pedagogike. Skratka, obravnavala bo v
kratkih èlankih glasbeno vedo. Èasopis bo mnogokrat nadomestoval uèno knjigo in bo
skušal vsestransko razširiti glasbeno obzorje Sloginega gojenca.«11
Mlada Sloga (1938–1943)
Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga je bilo ustanovljeno 19. oktobra 1924 v
Ljubljani, ko so na pobudo domaèih, nacionalno zavednih in revolucionarno usmerjenih
eleznièarjev preimenovali tedanje »Udru enje jugoslovanskih eleznièarjev in
brodarjev«. Ustanovitev Sloge je pomenila vrhunec glasbenega in dru abnega ivljenja
eleznièarjev. Društvo je od ustanovitve dalje imelo pevski odsek in godbeni odsek z
godbo na pihala in orkestralno sekcijo,12 leta 1926 je ustanovilo še šolski odsek.13
Glasbena šola se je kmalu izkazala kot nepogrešljivi èlen v društvu, saj je nudila raznoliko
glasbeno udejstvovanje in vzgojo za slovenske eleznièarje, njihove otroke ter otroke
drugih delavcev za zgolj simbolièno uènino za pouk inštrumentov,14 medtem ko je pouk
glasbene teorije potekal brezplaèno. Gojenci, ki so izhajali iz revnejših dru in, pa so imeli
ni jo uènino ali so bili celo oprošèeni plaèila. Ti so tako dobili mo nost vstopa v svet
glasbe, ki bi jim sicer bil onemogoèen zaradi visokih šolnin na drugih glasbenih šolah v
prestolnici (npr. Glasbeni matici). Organiziranje javnih koncertnih prireditev, gojenje
inštrumentalne glasbe, spodbujanje pouka pihal in trobil ter izdajanje glasbenega glasila
Mlada Sloga so bili najpomembnejši cilji, ki si jih je zadalo kulturno društvo.
9 Revija je izhajala do leta 1945, nato je imela prekinitev izdaje. Vnoviè je zaèela izhajati leta 1976 in izhaja
še danes.
10 Avtor neznan, »Iz seje art. odseka«. V: Pevec, let. 3, št. 9/12, 1923, ur. F. Kimovec, str. 42.
11 Heribert Svetel v uvodniku Mlade Sloge, glasilu glasbene šole Narodnega eleznièarskega glasbenega
društva, let. 1, št. 1, september 1938, str. 1.
12 Simon Danev, »Poroèilo tajnika«. V: Sloga 1919–1929, Ob desetletnici in k V. rednemu obènemu zboru,
1929, str. 24.
13 Peter Bitenc, »Ustanovitev glasbene šole Sloga«. V: 35 let SKUD Tine Ro anc, 1920–1955, str. 14–17.
14 Uèni prispevek Sloge je bil za veè kot polovico ni ji kakor na drugih tovrstnih glasbenih šolah. Ta je
znašala med 35 dinarji za pouk godal, pihal in trobil ter 40 dinarji za pouk klavirja na mesec. Poleg uènine
so gojenci morali plaèati še 5 dinarjev vpisnine na leto. Za primerjavo navajam stroškovnik za primerljivi
šoli – uènina šole Glasbene matice je 1. 1. 1926 za posameznega uèenca za pouk klavirja in violine znašala
75 dinarjev na mesec, k temu pa so morali prišteti še 25 dinarjev za pouk teoretiènih predmetov (teorija
glasbe, harmonija, kontrapunkt). Na Orglarski šoli je v šolskem letu 1925/26 uènina za posameznega
uèenca za 1. leto uèenja znašala 50 dinarjev na mesec, od 2. leta dalje pa 60 dinarjev na mesec. Uèenci, ki
so vadili na šolskih inštrumentih, so morali poravnati še vadnino, ki je znašala 10 dinarjev na mesec.
171
sodobnejše in celovite pristope pri pouèevanju glasbe. Poleg tega se je zanimal za
publicistiko in zagotovo se je med krajšim bivanjem v Pragi oziral tudi za revijalnim
glasbenim tiskom. Na domaèih tleh je dobro poznal tedaj aktualne glasbene revije, kot so
Cerkveni glasbenik (1878–1945; 1976–),9 Pevec (1921–1937), Zbori (1925–1934) in
Nova muzika (1928–1929), saj je v okviru njegove široke glasbene aktivnosti v veèini
omenjenih revij objavljal razne strokovne èlanke. Revijo Pevec je tudi sooblikoval od leta
1923, ko so ga izvolili za èlana odbora artistiènega odseka.10 Pridobljene izkušnje je
nadaljeval in nadgrajeval kot urednik uvodoma omenjenega glasila Mlada Sloga. V prvi
številki uvodnika Mlade Sloge je urednik Heribert Svetel pojasnil njen namen in pomen
ter zapisal: »Prinašala bo poleg poroèil o gibanju šole, o izpitih, uspehih, šolskih in
društvenih prireditvah zlasti èlanke iz splošne in domaèe glasbene zgodovine, teorije,
nauka o inštrumentih, glasbene literature in pedagogike. Skratka, obravnavala bo v
kratkih èlankih glasbeno vedo. Èasopis bo mnogokrat nadomestoval uèno knjigo in bo
skušal vsestransko razširiti glasbeno obzorje Sloginega gojenca.«11
Mlada Sloga (1938–1943)
Narodno eleznièarsko glasbeno društvo Sloga je bilo ustanovljeno 19. oktobra 1924 v
Ljubljani, ko so na pobudo domaèih, nacionalno zavednih in revolucionarno usmerjenih
eleznièarjev preimenovali tedanje »Udru enje jugoslovanskih eleznièarjev in
brodarjev«. Ustanovitev Sloge je pomenila vrhunec glasbenega in dru abnega ivljenja
eleznièarjev. Društvo je od ustanovitve dalje imelo pevski odsek in godbeni odsek z
godbo na pihala in orkestralno sekcijo,12 leta 1926 je ustanovilo še šolski odsek.13
Glasbena šola se je kmalu izkazala kot nepogrešljivi èlen v društvu, saj je nudila raznoliko
glasbeno udejstvovanje in vzgojo za slovenske eleznièarje, njihove otroke ter otroke
drugih delavcev za zgolj simbolièno uènino za pouk inštrumentov,14 medtem ko je pouk
glasbene teorije potekal brezplaèno. Gojenci, ki so izhajali iz revnejših dru in, pa so imeli
ni jo uènino ali so bili celo oprošèeni plaèila. Ti so tako dobili mo nost vstopa v svet
glasbe, ki bi jim sicer bil onemogoèen zaradi visokih šolnin na drugih glasbenih šolah v
prestolnici (npr. Glasbeni matici). Organiziranje javnih koncertnih prireditev, gojenje
inštrumentalne glasbe, spodbujanje pouka pihal in trobil ter izdajanje glasbenega glasila
Mlada Sloga so bili najpomembnejši cilji, ki si jih je zadalo kulturno društvo.
9 Revija je izhajala do leta 1945, nato je imela prekinitev izdaje. Vnoviè je zaèela izhajati leta 1976 in izhaja
še danes.
10 Avtor neznan, »Iz seje art. odseka«. V: Pevec, let. 3, št. 9/12, 1923, ur. F. Kimovec, str. 42.
11 Heribert Svetel v uvodniku Mlade Sloge, glasilu glasbene šole Narodnega eleznièarskega glasbenega
društva, let. 1, št. 1, september 1938, str. 1.
12 Simon Danev, »Poroèilo tajnika«. V: Sloga 1919–1929, Ob desetletnici in k V. rednemu obènemu zboru,
1929, str. 24.
13 Peter Bitenc, »Ustanovitev glasbene šole Sloga«. V: 35 let SKUD Tine Ro anc, 1920–1955, str. 14–17.
14 Uèni prispevek Sloge je bil za veè kot polovico ni ji kakor na drugih tovrstnih glasbenih šolah. Ta je
znašala med 35 dinarji za pouk godal, pihal in trobil ter 40 dinarji za pouk klavirja na mesec. Poleg uènine
so gojenci morali plaèati še 5 dinarjev vpisnine na leto. Za primerjavo navajam stroškovnik za primerljivi
šoli – uènina šole Glasbene matice je 1. 1. 1926 za posameznega uèenca za pouk klavirja in violine znašala
75 dinarjev na mesec, k temu pa so morali prišteti še 25 dinarjev za pouk teoretiènih predmetov (teorija
glasbe, harmonija, kontrapunkt). Na Orglarski šoli je v šolskem letu 1925/26 uènina za posameznega
uèenca za 1. leto uèenja znašala 50 dinarjev na mesec, od 2. leta dalje pa 60 dinarjev na mesec. Uèenci, ki
so vadili na šolskih inštrumentih, so morali poravnati še vadnino, ki je znašala 10 dinarjev na mesec.
171
