Page 70 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 70
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Povzetek
Prispevek obravnava cilj in namen poslušanja glasbe ter predstavlja nove modele
poslušanja in spoznavanja glasbene literature v osnovni šoli. Glede na to, da poslušanje
umetniške glasbe ni v središèu pozornosti osnovnošolcev, se zastavlja zelo pomembno
vprašanje v zvezi z metodiènimi postopki pri posredovanju glasbe, ki je del koncertnega
repertoarja in ki ga uèitelj eli predstaviti uèencem. Poleg spoznavnega elementa, ki se pri
glasbenem pouku najpogosteje obravnava kot primarni, in vkljuèuje tempo, dinamiko,
znaèaj skladbe, zasedbo, obliko, glasbeno in slogovno obdobje, moramo k uèencem
pristopiti tudi z druge strani. Spodbujanje celostnega razvoja uèencev pravzaprav
vkljuèuje njihovo sreèevanje z glasbo skozi emocionalni in socialni kontekst, zato je treba
tudi to vkljuèevati v glasbeni pouk. Eno od mo nosti za to predstavlja ravno poslušanje
glasbe. V novem kurikulu (Kurikulum nastavnog predmeta Glazbena kultura za osnovne
škole i Glazbena umjetnost za gimnazije, 2019) poslušanje glasbe ni veè glavna dejavnost.
Povezana je z drugimi dejavnostmi: petjem, igranjem na inštrumente, ustvarjanjem.
Poslušanje poleg glasbenega usmerjanja vpliva tudi na spoznavanje glasbe v kontekstu.
Nekateri pristopi in modeli za spodbujanje poslušanja glasbe, ki so bili predstavljeni na
Hrvaškem in v tujini, so se izkazali za uspešne. V prispevku jih na kratko sistematièno
predstavljamo. Veèinoma imajo izkljuèno glasbeno-strokovno orientacijo in se
interdisciplinarno dopolnjujejo z drugimi glasbenimi dejavnostmi, en pa je
interdisciplinaren in povezuje glasbo z jezikom in dramsko umetnostjo. Model LMM
(Listening to music with music making activity) povezuje poslušanje glasbe z glasbenim
ustvarjanjem. Izhaja iz poslušanja glasbenega dela, pri katerem uèenec prepozna,
identificira in razume njegove sestavne elemente ter jih nato uporabi pri ustvarjanju
krajšega glasbenega dela. CE pristop (Cognitive-emotional approach) ima te išèe v tem,
da uèenci do ivijo in razumejo glasbeno delo v širšem kontekstu, da bi ga na koncu
sprejeli. Uporabljajo se multimodalne strategije, pri èemer ni namen le spoznavanje
glasbenega dela, temveè celotnega konteksta njegovega ustvarjanja, kar prispeva k
hitrejšemu in la jemu povezovanju uèencev z glasbo. SEM koncept (Stage – English
language – Music) takoj razvidno poka e interdisciplinarni znaèaj, saj povezuje glasbo z
jezikom in dramsko umetnostjo. V glasbenem delu se obravnava doloèen skladatelj in
njegovo delo ob tem, da se glasba spoznava v širšem kontekstu nacionalnih in
kulturno-umetniških znaèilnosti dr ave, iz katere prihaja. Glasbene dejavnosti se
povezujejo z dramsko improvizacijo, igro, gibom in konverzacijo v anglešèini. Menimo,
da poslušanje glasbe v multimodalnem okolju in veèslojnem izrazu vpliva na dejavnost
uèencev, zainteresiranost za glasbene vsebine in k veèjemu sprejemanju (umetniške)
glasbe.
68
Povzetek
Prispevek obravnava cilj in namen poslušanja glasbe ter predstavlja nove modele
poslušanja in spoznavanja glasbene literature v osnovni šoli. Glede na to, da poslušanje
umetniške glasbe ni v središèu pozornosti osnovnošolcev, se zastavlja zelo pomembno
vprašanje v zvezi z metodiènimi postopki pri posredovanju glasbe, ki je del koncertnega
repertoarja in ki ga uèitelj eli predstaviti uèencem. Poleg spoznavnega elementa, ki se pri
glasbenem pouku najpogosteje obravnava kot primarni, in vkljuèuje tempo, dinamiko,
znaèaj skladbe, zasedbo, obliko, glasbeno in slogovno obdobje, moramo k uèencem
pristopiti tudi z druge strani. Spodbujanje celostnega razvoja uèencev pravzaprav
vkljuèuje njihovo sreèevanje z glasbo skozi emocionalni in socialni kontekst, zato je treba
tudi to vkljuèevati v glasbeni pouk. Eno od mo nosti za to predstavlja ravno poslušanje
glasbe. V novem kurikulu (Kurikulum nastavnog predmeta Glazbena kultura za osnovne
škole i Glazbena umjetnost za gimnazije, 2019) poslušanje glasbe ni veè glavna dejavnost.
Povezana je z drugimi dejavnostmi: petjem, igranjem na inštrumente, ustvarjanjem.
Poslušanje poleg glasbenega usmerjanja vpliva tudi na spoznavanje glasbe v kontekstu.
Nekateri pristopi in modeli za spodbujanje poslušanja glasbe, ki so bili predstavljeni na
Hrvaškem in v tujini, so se izkazali za uspešne. V prispevku jih na kratko sistematièno
predstavljamo. Veèinoma imajo izkljuèno glasbeno-strokovno orientacijo in se
interdisciplinarno dopolnjujejo z drugimi glasbenimi dejavnostmi, en pa je
interdisciplinaren in povezuje glasbo z jezikom in dramsko umetnostjo. Model LMM
(Listening to music with music making activity) povezuje poslušanje glasbe z glasbenim
ustvarjanjem. Izhaja iz poslušanja glasbenega dela, pri katerem uèenec prepozna,
identificira in razume njegove sestavne elemente ter jih nato uporabi pri ustvarjanju
krajšega glasbenega dela. CE pristop (Cognitive-emotional approach) ima te išèe v tem,
da uèenci do ivijo in razumejo glasbeno delo v širšem kontekstu, da bi ga na koncu
sprejeli. Uporabljajo se multimodalne strategije, pri èemer ni namen le spoznavanje
glasbenega dela, temveè celotnega konteksta njegovega ustvarjanja, kar prispeva k
hitrejšemu in la jemu povezovanju uèencev z glasbo. SEM koncept (Stage – English
language – Music) takoj razvidno poka e interdisciplinarni znaèaj, saj povezuje glasbo z
jezikom in dramsko umetnostjo. V glasbenem delu se obravnava doloèen skladatelj in
njegovo delo ob tem, da se glasba spoznava v širšem kontekstu nacionalnih in
kulturno-umetniških znaèilnosti dr ave, iz katere prihaja. Glasbene dejavnosti se
povezujejo z dramsko improvizacijo, igro, gibom in konverzacijo v anglešèini. Menimo,
da poslušanje glasbe v multimodalnem okolju in veèslojnem izrazu vpliva na dejavnost
uèencev, zainteresiranost za glasbene vsebine in k veèjemu sprejemanju (umetniške)
glasbe.
68
