Page 113 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 113
glasbene migr acije na slovenskem v 17. in 18. stoletju

Benedikt Sluga, ki je pripotoval iz ozemlja današnje Italije je kot celj-
ski glasbenik zapustil številne prepise muzikalij, ohranjene v arhivu celjske
opatijske cerkve.19

Z ozemlja današnje Češke priseljeni Jožef Anton Krejči je na ozemlju
današnje Slovenije deloval kot gornjegrajski organist in novomeški prepiso-
valec glasbenega gradiva.20

In prav tako iz ozemlja današnje Češke priseljeni Jan Slavik je bil orga-
nist in glasbeni učitelj v več slovenskih mestih.21

Priseljeni glasbeniki so delovali v raznih ustanovah na ozemlju današ-
nje Slovenije, večina od njih pa se je potegovala za mesto glasbenika v kape-
li ljubljanske stolnice. Tu so prišli v stik z domačimi v stolnici zaposlenimi
glasbeniki, tudi tistimi, ki so kasneje svojo službeno ali študijsko pot nadal-
jevali kot izseljeni glasbeniki.

Ljubljanska stolna cerkev je bila najvidnejša ustanova za razvoj cerkve-
ne glasbe na današnjem Slovenskem. Njen vpliv ni bil viden le na Kranj-
skem, temveč je z rednim sodelovanjem s stolnico v Gornjem Gradu po-
sredno vplivala tudi na Štajersko.

Obseg in kvaliteta glasbene kapele ljubljanske stolnice se je vidno
vzdignila v začetku 18. stoletja, ko je škof in mecen Sigismund Krištof Her-
berstein pred odhodom v Perugio glasbeni kapeli zapustil osebni fond, s
katerim se je stolna kapela postopoma okrepila.22

Po sestavi glasbenikov je bila raznolika; v tem času so v ljubljanski stol-
nici za glasbo skrbeli pevci, organisti, pevovodje in drugi inštrumentalis-
ti. Ti so bili najrazličnejši popotniki, tako priseljeni (predvsem iz današnje
Avstrije in Češke), kot tudi domači glasbeniki, ki so v času svojega delo-
vanja določen čas preživeli v večjih mestnih središčih izven meja današnje
Slovenije, kot je Gradec, Dunaj, itd.

V prvi polovici 17. stoletja je bil vodja stolne glasbene kapele najverjet-
neje iz ozemlja Italije priseljeni Valentin Pistorius, organist pa Ljubljančan

19 Danilo Pokorn, »Glasbena zbirka opatijske cerkve sv. Danijela v Celju«, Muzikološki
zbornik, 25/1 (1989): 112. Zbirka muzikalij Benedikta Sluge. Arhiv opatijske cerkve
sv. Danijela v Celju.

20 Janez Höfler, »Glasbeno zgodovinske najdbe 18. in 19. stoletja v Novem mestu«, Kro-
nika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 15/ 3 (1967): 142.

21 Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, 131. Maruša Zupančič, »Razvoj violi-
nizma na Slovenskem do začetka druge svetovne vojne« (doktorska disertacija, Uni-
verza v Ljubljani, 2011), 394.

22 Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, 52. Cvetko, Zgodovina glasbene umet-
nosti na Slovenskem, 1: 167–168.

111
   108   109   110   111   112   113   114   115   116   117   118