Page 114 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 114
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
in kasnejši graški ferdinandist Janez Gašper Gošelj. Po njegovi smrti je or-
ganistovsko mesto zasedel Pavel Prandtsteyel z ozemlja današnje Nemči-
je, službo učitelja in zborovodje pa je opravljal iz današnje Češke priseljeni
Václav Josef Götzl.23
Konec 18. stoletja je z današnje Češke priseljeni František Josef Bene-
dikt Dusik zasedel mesto organista in tu deloval tudi kot skladatelj in ko-
pist. V času njegovega delovanja (konec 18. stoletja) sta postala člana stolne
kapele inštrumentalista Josef Wagner, ki je bil aktiven tudi v ljubljanski fil-
harmonični družbi in Joseph Niklitz, po rodu z ozemlja današnje Češke.24
Dusikov naslednik, prav tako član Filharmonične družbe, je bil Anton
Höller z današnjega Avstrijskega. V času njegovega službovanja je stolna
kapela v glasbenem poustvarjanju dosegla visoko raven. Razlog za to so bili
tudi kvalitetni glasbeniki, med katerimi sta bila z ozemlja današnje Avstrije
priseljena pevca Matej Babnik, ki je bil dejaven tudi v ljubljanski filharmo-
nični družbi in skladatelj Ferdinand Leopold Schwerdt.25
Tudi glasbena kapela mariborske župnijske cerkve je sprejemala naj-
različnejše glasbenike. V prvi polovici 18. stoletja so tu delovali priseljeni
glasbeniki, kar je razvidno iz vizitacije leta 1741. V vizitacijskem zapisni-
ku so poleg organista Adama Kesslerja iz današnje Češke omenjeni še glas-
beniki iz ozemlja današnje Avstrije; kantor Franc Winkler in njegov po-
močnik Franc Niedermayer, na mestu učitelja in zborovodje Franc Ksaverij
Grill, kot inštrumentalist pa Janez Mascon.26
V arhivu mariborske župnijske cerkve je iz konca 18. stoletja ohranje-
no precejšnje število glasbenih rokopisov. Njihov prepisovalec je bil takrat-
ni mariborski glasbeni učitelj, Anton Tremmel, ki je v Maribor prišel iz oze-
mlja današnje Madžarske. Tremmel je bil kasneje tudi ustanovitelj in prvi
vodja mariborskega moškega pevskega društva in pobudnik za ustanovitev
glasbenega združenja v Mariboru.27
Izdelana in predstavljena statistika migracijskih glasbenikov na oze-
mlju današnje Slovenije nazorno kaže, da je bilo to ozemlje izpostavljeno
23 Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, 50.
24 Barbo, František Josef Benedikt Dusik, 27. Primož Kuret, »Vloga in pomen ljubljan-
ske Filharmonične družbe v času njenega nastanka«, v Evropski glasbeni klasicizem
in njegov odmev na Slovenskem, ur. Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn (Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988), 36.
25 Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, 123.
26 Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741. Škofijska pisarna, šk. D 15/1. Nadškofijski
arhiv Maribor (NŠAM).
27 Janez Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, 49.
112
in kasnejši graški ferdinandist Janez Gašper Gošelj. Po njegovi smrti je or-
ganistovsko mesto zasedel Pavel Prandtsteyel z ozemlja današnje Nemči-
je, službo učitelja in zborovodje pa je opravljal iz današnje Češke priseljeni
Václav Josef Götzl.23
Konec 18. stoletja je z današnje Češke priseljeni František Josef Bene-
dikt Dusik zasedel mesto organista in tu deloval tudi kot skladatelj in ko-
pist. V času njegovega delovanja (konec 18. stoletja) sta postala člana stolne
kapele inštrumentalista Josef Wagner, ki je bil aktiven tudi v ljubljanski fil-
harmonični družbi in Joseph Niklitz, po rodu z ozemlja današnje Češke.24
Dusikov naslednik, prav tako član Filharmonične družbe, je bil Anton
Höller z današnjega Avstrijskega. V času njegovega službovanja je stolna
kapela v glasbenem poustvarjanju dosegla visoko raven. Razlog za to so bili
tudi kvalitetni glasbeniki, med katerimi sta bila z ozemlja današnje Avstrije
priseljena pevca Matej Babnik, ki je bil dejaven tudi v ljubljanski filharmo-
nični družbi in skladatelj Ferdinand Leopold Schwerdt.25
Tudi glasbena kapela mariborske župnijske cerkve je sprejemala naj-
različnejše glasbenike. V prvi polovici 18. stoletja so tu delovali priseljeni
glasbeniki, kar je razvidno iz vizitacije leta 1741. V vizitacijskem zapisni-
ku so poleg organista Adama Kesslerja iz današnje Češke omenjeni še glas-
beniki iz ozemlja današnje Avstrije; kantor Franc Winkler in njegov po-
močnik Franc Niedermayer, na mestu učitelja in zborovodje Franc Ksaverij
Grill, kot inštrumentalist pa Janez Mascon.26
V arhivu mariborske župnijske cerkve je iz konca 18. stoletja ohranje-
no precejšnje število glasbenih rokopisov. Njihov prepisovalec je bil takrat-
ni mariborski glasbeni učitelj, Anton Tremmel, ki je v Maribor prišel iz oze-
mlja današnje Madžarske. Tremmel je bil kasneje tudi ustanovitelj in prvi
vodja mariborskega moškega pevskega društva in pobudnik za ustanovitev
glasbenega združenja v Mariboru.27
Izdelana in predstavljena statistika migracijskih glasbenikov na oze-
mlju današnje Slovenije nazorno kaže, da je bilo to ozemlje izpostavljeno
23 Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, 50.
24 Barbo, František Josef Benedikt Dusik, 27. Primož Kuret, »Vloga in pomen ljubljan-
ske Filharmonične družbe v času njenega nastanka«, v Evropski glasbeni klasicizem
in njegov odmev na Slovenskem, ur. Dragotin Cvetko in Danilo Pokorn (Ljubljana:
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1988), 36.
25 Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, 123.
26 Relatio Visitationis Archidiaconalis 1741. Škofijska pisarna, šk. D 15/1. Nadškofijski
arhiv Maribor (NŠAM).
27 Janez Höfler, Tokovi glasbene kulture na Slovenskem, 49.
112
