Page 13 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
Uvod
Slovensko zdravstvo se srečuje z vedno večjimi težavami. Na eni strani
se podaljšujejo čakalne dobe, na drugi pa za zdravstveno varstvo name-
njamo vedno več sredstev. V zadnjih letih imajo predvsem izvajalci na se-
kundarni ravni zdravstvene dejavnosti vedno večje težave z likvidnostjo
sredstev, zato je osrednji izziv zagotoviti finančno vzdržnost sistema. Gle-
de na vedno večje zahteve po restriktivni fiskalni politiki, ki je posledica
predvsem finančne krize večine držav po svetu, se je treba lotiti reorga-
nizacije in optimizacije slovenskega zdravstvenega sistema. Glede na dej-
stvo, da se za bolnišnično dejavnost namenja daleč največ sredstev znotraj
zdravstvenega varstva in da se izvajalci na sekundarni ravni zdravstvene
dejavnosti srečujejo z največjimi težavami, je smiselno preučevati pristo-
pe za optimizacijo izvajalcev sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti. V
tej luči je vpeljava ekonomskih mehanizmov za preučevanje učinkovito-
sti izvajalcev in optimalne velikosti, optimalnih lokacij ter optimalne-
ga števila izvajalcev in posledično postavitev optimalne mreže sekundar-
ne zdravstvene dejavnosti ključ do prihrankov oziroma učinkovitejšega
zdravstvenega sistema.
Raziskovalci že vrsto leto poskušajo odgovoriti na vprašanje, kakšna
je učinkovita mreža izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Mreža zdravstve-
nega varstva je namreč ena izmed temeljnih iztočnic pri oblikovanju
zdravstvene politike. Vprašanje pa ni pomembno samo z vidika obliko-
valcev zdravstvene politike, ampak tudi z vidika družbe kot celote, saj
mreža zdravstvenega varstva na eni strani oblikuje ponudbeno stran, na
drugi strani pa vpliva tudi na povpraševanje po zdravstvenih storitvah.
Pri oblikovanju mreže zdravstvene dejavnosti je treba slediti cilju maksi-
Slovensko zdravstvo se srečuje z vedno večjimi težavami. Na eni strani
se podaljšujejo čakalne dobe, na drugi pa za zdravstveno varstvo name-
njamo vedno več sredstev. V zadnjih letih imajo predvsem izvajalci na se-
kundarni ravni zdravstvene dejavnosti vedno večje težave z likvidnostjo
sredstev, zato je osrednji izziv zagotoviti finančno vzdržnost sistema. Gle-
de na vedno večje zahteve po restriktivni fiskalni politiki, ki je posledica
predvsem finančne krize večine držav po svetu, se je treba lotiti reorga-
nizacije in optimizacije slovenskega zdravstvenega sistema. Glede na dej-
stvo, da se za bolnišnično dejavnost namenja daleč največ sredstev znotraj
zdravstvenega varstva in da se izvajalci na sekundarni ravni zdravstvene
dejavnosti srečujejo z največjimi težavami, je smiselno preučevati pristo-
pe za optimizacijo izvajalcev sekundarne ravni zdravstvene dejavnosti. V
tej luči je vpeljava ekonomskih mehanizmov za preučevanje učinkovito-
sti izvajalcev in optimalne velikosti, optimalnih lokacij ter optimalne-
ga števila izvajalcev in posledično postavitev optimalne mreže sekundar-
ne zdravstvene dejavnosti ključ do prihrankov oziroma učinkovitejšega
zdravstvenega sistema.
Raziskovalci že vrsto leto poskušajo odgovoriti na vprašanje, kakšna
je učinkovita mreža izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Mreža zdravstve-
nega varstva je namreč ena izmed temeljnih iztočnic pri oblikovanju
zdravstvene politike. Vprašanje pa ni pomembno samo z vidika obliko-
valcev zdravstvene politike, ampak tudi z vidika družbe kot celote, saj
mreža zdravstvenega varstva na eni strani oblikuje ponudbeno stran, na
drugi strani pa vpliva tudi na povpraševanje po zdravstvenih storitvah.
Pri oblikovanju mreže zdravstvene dejavnosti je treba slediti cilju maksi-
