Page 14 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
miranja ekonomske učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in ci-
lju maksimiranja dostopnosti izvajalcev zdravstvenih storitev do posa-
meznega bolnika. Pri zagotavljanju prvega cilja moramo upoštevati, da
je eden izmed ključnih dejavnikov ekonomske učinkovitosti tudi veli-
kost izvajalcev, ki je povezana z ustrezno stopnjo koncentracije zdrav
stvenih dejavnosti. Pri uresničevanju drugega cilja pa je treba zagotoviti,
da se zdravstvene storitve čim bolj približajo posameznemu bolniku, pri
čemer sta ključna dejavnika dostopnosti lokacija in število izvajalcev se-
kundarne zdravstvene dejavnosti. Skladno z obema ciljema mreže zdrav
stvenega varstva v monografiji preučujemo mere učinkovitosti izvajalcev
sekundarne zdravstvene dejavnosti, njihovo optimalno velikost in opti-
malne lokacije ter število izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti,
kar je podlaga za oblikovanje učinkovite mreže sekundarne zdravstvene
14 dejavnosti.
Izdatki za zdravstvo v večini razvitih držav vse bolj naraščajo in pred-
stavljajo pomemben delež v bruto domačem proizvodu – BDP. Zaradi
staranja prebivalstva, večje ozaveščenosti ljudi, predvsem pa zaradi uva-
janja sodobnejših zdravstvenih tehnologij se zdravstvo srečuje s potrebo
po vedno večji porabi sredstev. V zadnjih letih predstavlja glavni razlog za
rast deleža zdravstvenih izdatkov v BDP-ju predvsem hiter napredek na
področju zdravstvene tehnologije, pri čemer je pričakovati, da se bo v pri-
hodnosti pritisk na rast zdravstvenih izdatkov samo še povečeval (Do-
šenović Bonča 2014). Ob predpostavki, da bodo zdravstvu namenjena
sredstva vsaj še nekaj let ostala na enaki ravni, kar je posledica predvsem
ekonomske krize in restriktivne fiskalne politike z omejevanjem prora-
čunske porabe, je treba, če ne želimo zaustaviti napredka in razvoja na
področju zdravstva, povečati učinkovitost zdravstvenega sistema. Med
ukrepi, s katerimi lahko povečamo učinkovitost zdravstvenega sistema,
je optimizacija mreže zdravstvenega varstva. Za učinkovit zdravstve-
ni sistem je torej ključno odgovoriti na vprašanja o mreži zdravstvene-
ga varstva.
V prihodnje bo torej za oblikovalce zdravstvene politike eden iz-
med ključnih izzivov postavitev učinkovite mreže zdravstvene dejavno-
sti. Mreža zdravstvenega varstva v razvitih tržnih gospodarstvih in v lite-
raturi velja za enega ključnih nefinančnih mehanizmov selekcije in s tem
tudi racionalnega obnašanja bolnikov kot porabnikov zdravstvenih sto-
ritev (Drummond idr. 2003; Nixon idr. 2004; Pouvourville idr. 2005).
V monografiji se osredotočamo na bolnišnično dejavnost, pri čemer po-
skušamo prikazati možnosti za postavitev učinkovite mreže sekundarne
zdravstvene dejavnosti. To izhaja iz ugotovitve, da se v večini držav za se-
miranja ekonomske učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in ci-
lju maksimiranja dostopnosti izvajalcev zdravstvenih storitev do posa-
meznega bolnika. Pri zagotavljanju prvega cilja moramo upoštevati, da
je eden izmed ključnih dejavnikov ekonomske učinkovitosti tudi veli-
kost izvajalcev, ki je povezana z ustrezno stopnjo koncentracije zdrav
stvenih dejavnosti. Pri uresničevanju drugega cilja pa je treba zagotoviti,
da se zdravstvene storitve čim bolj približajo posameznemu bolniku, pri
čemer sta ključna dejavnika dostopnosti lokacija in število izvajalcev se-
kundarne zdravstvene dejavnosti. Skladno z obema ciljema mreže zdrav
stvenega varstva v monografiji preučujemo mere učinkovitosti izvajalcev
sekundarne zdravstvene dejavnosti, njihovo optimalno velikost in opti-
malne lokacije ter število izvajalcev sekundarne zdravstvene dejavnosti,
kar je podlaga za oblikovanje učinkovite mreže sekundarne zdravstvene
14 dejavnosti.
Izdatki za zdravstvo v večini razvitih držav vse bolj naraščajo in pred-
stavljajo pomemben delež v bruto domačem proizvodu – BDP. Zaradi
staranja prebivalstva, večje ozaveščenosti ljudi, predvsem pa zaradi uva-
janja sodobnejših zdravstvenih tehnologij se zdravstvo srečuje s potrebo
po vedno večji porabi sredstev. V zadnjih letih predstavlja glavni razlog za
rast deleža zdravstvenih izdatkov v BDP-ju predvsem hiter napredek na
področju zdravstvene tehnologije, pri čemer je pričakovati, da se bo v pri-
hodnosti pritisk na rast zdravstvenih izdatkov samo še povečeval (Do-
šenović Bonča 2014). Ob predpostavki, da bodo zdravstvu namenjena
sredstva vsaj še nekaj let ostala na enaki ravni, kar je posledica predvsem
ekonomske krize in restriktivne fiskalne politike z omejevanjem prora-
čunske porabe, je treba, če ne želimo zaustaviti napredka in razvoja na
področju zdravstva, povečati učinkovitost zdravstvenega sistema. Med
ukrepi, s katerimi lahko povečamo učinkovitost zdravstvenega sistema,
je optimizacija mreže zdravstvenega varstva. Za učinkovit zdravstve-
ni sistem je torej ključno odgovoriti na vprašanja o mreži zdravstvene-
ga varstva.
V prihodnje bo torej za oblikovalce zdravstvene politike eden iz-
med ključnih izzivov postavitev učinkovite mreže zdravstvene dejavno-
sti. Mreža zdravstvenega varstva v razvitih tržnih gospodarstvih in v lite-
raturi velja za enega ključnih nefinančnih mehanizmov selekcije in s tem
tudi racionalnega obnašanja bolnikov kot porabnikov zdravstvenih sto-
ritev (Drummond idr. 2003; Nixon idr. 2004; Pouvourville idr. 2005).
V monografiji se osredotočamo na bolnišnično dejavnost, pri čemer po-
skušamo prikazati možnosti za postavitev učinkovite mreže sekundarne
zdravstvene dejavnosti. To izhaja iz ugotovitve, da se v večini držav za se-
