Page 16 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
sama po sebi odvisna od ponudbe zdravstvenih storitev, ki vpliva na ko-
ristnost, ki jo zdravje daje posamezniku. Vpliv zdravstvenih storitev pre-
ko zdravja na koristnost bolnikov tako kaže uspešnost zdravstvenega
varstva (Berndt2000; Phelps 2012).
Razumljivo je, da ekonomska učinkovitost v prvem koraku zdrav
stvene funkcije sama po sebi še ne zagotavlja uspešnosti zdravstvenega
varstva v drugem in tretjem koraku zdravstvene funkcije ter da so določe-
ne organizacijske oblike mreže zdravstvenega varstva, ki so učinkovite v
prvem koraku, lahko neuspešne z vidika drugega in zlasti tretjega koraka
zdravstvene funkcije. Organizacijska oblika, ki zagotavlja visoko stopnjo
ekonomske učinkovitosti, na primer v vseh primerih ne zagotavlja tudi
visoke stopnje koristnosti pri posameznem prebivalcu, če je takšna po-
nudba zdravstvenih storitev zelo oddaljena od posameznika in mu je zato
16 tudi manj dostopna.
V monografiji preučujemo tehnično, alokacijsko in stroškovno učin-
kovitost v obliki ekonomske učinkovitosti, ki je definirana skladno z ožjo
opredelitvijo zdravstvene funkcije. Ekonomska učinkovitost je povezana
z velikostjo izvajalcev, zato je ključno vprašanje, kakšna je optimalna veli-
kost izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Pri definiranju optimalne velikosti
bolnišnice smo sledili mikroekonomski teoriji, ki je v bistvu v ozadju tudi
skoraj vseh drugih teorij o optimalni velikosti podjetja. Stopnja dostop-
nosti zdravstvenega varstva pa je povezana z drugim in tretjem korakom
zdravstvene funkcije, kar pomeni, da smo pri določitvi števila bolnišnic
in njihove optimalne lokacije sledili širši opredelitvi zdravstvene funkci-
je (Berndt 2000; Feldstein 2011; Phelps 2012). Posamezno zdravstveno
storitev smo tako poskušali čim bolj geografsko približati vsakemu po-
sameznemu prebivalcu, hkrati pa so ponudniki teh zdravstvenih storitev
organizirani na način, da preko optimalne velikosti dosegajo tehnično,
alokacijsko in stroškovno učinkovitost.
Postavitev mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti je kompleksen
problem in se dotika različnih področij ekonomskih in medicinskih ved
pa tudi geodetskih znanosti. Temeljna značilnost dosedanjega preučeva-
nja mreže zdravstvenega varstva je v tem, da raziskovalci v splošnem svo-
jega preučevanja niso zasnovali na teoriji ali niso imeli namena povezati
teoretičnih spoznanj z empiričnim preučevanjem. Predlagani model mre-
že sekundarne zdravstvene dejavnosti je tako izrazito aplikativne narave,
hkrati nudi podlago za oblikovanje učinkovitega sistema zdravstvenega
varstva tako v slovenskem kot tudi v svetovnem prostoru.
sama po sebi odvisna od ponudbe zdravstvenih storitev, ki vpliva na ko-
ristnost, ki jo zdravje daje posamezniku. Vpliv zdravstvenih storitev pre-
ko zdravja na koristnost bolnikov tako kaže uspešnost zdravstvenega
varstva (Berndt2000; Phelps 2012).
Razumljivo je, da ekonomska učinkovitost v prvem koraku zdrav
stvene funkcije sama po sebi še ne zagotavlja uspešnosti zdravstvenega
varstva v drugem in tretjem koraku zdravstvene funkcije ter da so določe-
ne organizacijske oblike mreže zdravstvenega varstva, ki so učinkovite v
prvem koraku, lahko neuspešne z vidika drugega in zlasti tretjega koraka
zdravstvene funkcije. Organizacijska oblika, ki zagotavlja visoko stopnjo
ekonomske učinkovitosti, na primer v vseh primerih ne zagotavlja tudi
visoke stopnje koristnosti pri posameznem prebivalcu, če je takšna po-
nudba zdravstvenih storitev zelo oddaljena od posameznika in mu je zato
16 tudi manj dostopna.
V monografiji preučujemo tehnično, alokacijsko in stroškovno učin-
kovitost v obliki ekonomske učinkovitosti, ki je definirana skladno z ožjo
opredelitvijo zdravstvene funkcije. Ekonomska učinkovitost je povezana
z velikostjo izvajalcev, zato je ključno vprašanje, kakšna je optimalna veli-
kost izvajalcev zdravstvene dejavnosti. Pri definiranju optimalne velikosti
bolnišnice smo sledili mikroekonomski teoriji, ki je v bistvu v ozadju tudi
skoraj vseh drugih teorij o optimalni velikosti podjetja. Stopnja dostop-
nosti zdravstvenega varstva pa je povezana z drugim in tretjem korakom
zdravstvene funkcije, kar pomeni, da smo pri določitvi števila bolnišnic
in njihove optimalne lokacije sledili širši opredelitvi zdravstvene funkci-
je (Berndt 2000; Feldstein 2011; Phelps 2012). Posamezno zdravstveno
storitev smo tako poskušali čim bolj geografsko približati vsakemu po-
sameznemu prebivalcu, hkrati pa so ponudniki teh zdravstvenih storitev
organizirani na način, da preko optimalne velikosti dosegajo tehnično,
alokacijsko in stroškovno učinkovitost.
Postavitev mreže sekundarne zdravstvene dejavnosti je kompleksen
problem in se dotika različnih področij ekonomskih in medicinskih ved
pa tudi geodetskih znanosti. Temeljna značilnost dosedanjega preučeva-
nja mreže zdravstvenega varstva je v tem, da raziskovalci v splošnem svo-
jega preučevanja niso zasnovali na teoriji ali niso imeli namena povezati
teoretičnih spoznanj z empiričnim preučevanjem. Predlagani model mre-
že sekundarne zdravstvene dejavnosti je tako izrazito aplikativne narave,
hkrati nudi podlago za oblikovanje učinkovitega sistema zdravstvenega
varstva tako v slovenskem kot tudi v svetovnem prostoru.
