Page 144 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 144
ža slovenskih splošnih bolnišnic
Za oceno dolgoročnih stroškovnih funkcij smo uporabili regresijski
model. Postopek regresijske analize smo uporabili z namenom opredeli-
tve matematične specifikacije dolgoročnih stroškovnih funkcij splošnih
bolnišnic. Regresijska analiza je namreč ena izmed najpogosteje upora-
bljenih ekonometričnih metod za ocenjevanje posameznih vrst funkcij
znotraj teorije proizvodnje in teorije stroškov. Bistvo regresijske analize
je, da preučuje odnos med eno odvisno spremenljivko in eno ali več neod-
visnimi spremenljivkami, in sicer z namenom ocenjevanja vrednosti od-
visne spremenljivke ob danih vrednostih neodvisne spremenljivke (Guja-
rati in Porter 2010). Pri tem se zavedamo, da nam uporaba regresijskega
modela zaradi majhnega števila enot opazovanja ne omogoča sprejemanja
rezultatov z veliko gotovostjo oziroma posploševanja dobljenih rezulta-
tov na sploh na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, saj je v modelih zaje-
144 ta zgolj populacija slovenskih splošnih bolnišnic, zato so tudi rezultati in-
terpretirani s previdnostjo.
Pri uporabi regresijskega modela je treba določiti funkcijsko obliko
regresijske enačbe, ki ima pomembne posledice za oceno različnih kri-
vulj dolgoročnih stroškov. Pri analizi ocenjevanja dolgoročne stroškov-
ne funkcije poznamo tri najpogosteje uporabljene funkcijske oblike, to
so kubična, kvadratna in linearna funkcijska oblika. Vsaka izmed njih
ponazarja različno obliko krivulje dolgoročnih stroškov. Poznamo tudi
druge funkcijske oblike stroškovnih funkcij, na primer Cobb-Dougla-
sovo funkcijsko obliko, vendar se v statističnih raziskavah najpogosteje
uporabljajo kubična, kvadratna in linearna funkcijska oblika (Petersen in
Lewis 1994; McGuigan, Moyer in Harris 2008; Henderson 2011). Eko-
nomisti morajo pri analizah, ki ponazarjajo razmerje med dolgoročnimi
stroški in obsegom proizvodnje, izbrati eno izmed naštetih oblik funkcij.
V primeru, ko je razmerje med stroški in outputom linearne oblike,
ima funkcijska oblika linearne funkcije celotnih stroškov naslednji zapis
(Petersen in Lewis 1994; Henderson 2011):
LTC=b0+b1 Q. (3.6)
Na ta način ocenimo statistična parametra b0 in b1. Linearna funkcij-
ska oblika celotnih stroškov nam omogoča zapis linearne funkcijske obli-
ke povprečnih stroškov (Petersen in Lewis 1994; Henderson 2011):
LAC = b0 + Q . (3.7)
Q
Za oceno dolgoročnih stroškovnih funkcij smo uporabili regresijski
model. Postopek regresijske analize smo uporabili z namenom opredeli-
tve matematične specifikacije dolgoročnih stroškovnih funkcij splošnih
bolnišnic. Regresijska analiza je namreč ena izmed najpogosteje upora-
bljenih ekonometričnih metod za ocenjevanje posameznih vrst funkcij
znotraj teorije proizvodnje in teorije stroškov. Bistvo regresijske analize
je, da preučuje odnos med eno odvisno spremenljivko in eno ali več neod-
visnimi spremenljivkami, in sicer z namenom ocenjevanja vrednosti od-
visne spremenljivke ob danih vrednostih neodvisne spremenljivke (Guja-
rati in Porter 2010). Pri tem se zavedamo, da nam uporaba regresijskega
modela zaradi majhnega števila enot opazovanja ne omogoča sprejemanja
rezultatov z veliko gotovostjo oziroma posploševanja dobljenih rezulta-
tov na sploh na vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, saj je v modelih zaje-
144 ta zgolj populacija slovenskih splošnih bolnišnic, zato so tudi rezultati in-
terpretirani s previdnostjo.
Pri uporabi regresijskega modela je treba določiti funkcijsko obliko
regresijske enačbe, ki ima pomembne posledice za oceno različnih kri-
vulj dolgoročnih stroškov. Pri analizi ocenjevanja dolgoročne stroškov-
ne funkcije poznamo tri najpogosteje uporabljene funkcijske oblike, to
so kubična, kvadratna in linearna funkcijska oblika. Vsaka izmed njih
ponazarja različno obliko krivulje dolgoročnih stroškov. Poznamo tudi
druge funkcijske oblike stroškovnih funkcij, na primer Cobb-Dougla-
sovo funkcijsko obliko, vendar se v statističnih raziskavah najpogosteje
uporabljajo kubična, kvadratna in linearna funkcijska oblika (Petersen in
Lewis 1994; McGuigan, Moyer in Harris 2008; Henderson 2011). Eko-
nomisti morajo pri analizah, ki ponazarjajo razmerje med dolgoročnimi
stroški in obsegom proizvodnje, izbrati eno izmed naštetih oblik funkcij.
V primeru, ko je razmerje med stroški in outputom linearne oblike,
ima funkcijska oblika linearne funkcije celotnih stroškov naslednji zapis
(Petersen in Lewis 1994; Henderson 2011):
LTC=b0+b1 Q. (3.6)
Na ta način ocenimo statistična parametra b0 in b1. Linearna funkcij-
ska oblika celotnih stroškov nam omogoča zapis linearne funkcijske obli-
ke povprečnih stroškov (Petersen in Lewis 1994; Henderson 2011):
LAC = b0 + Q . (3.7)
Q
