Page 141 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 141
Optimalna velikost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 141
Metodologija za ocenjevanje optimalne velikosti izvajalca
zdravstvene dejavnosti
Na podlagi opredelitve optimalne velikosti izvajalca zdravstvene dejav-
nosti lahko z večjo gotovostjo definiramo ekonomsko najučinkovitejšo
slovensko splošno bolnišnico. Glede na ugotovitev, da znotraj metode
SFA in metode DEA nima ista bolnišnica najvišje mere ekonomske učin-
kovitosti, lahko odločitev o ekonomsko najučinkovitejši splošni bolnišni-
ci sprejmemo, če preko dolgoročnih funkcij opredelimo tudi optimalno
velikost splošne bolnišnice. V nadaljevanju smo tako preverjali, ali katera
izmed splošnih bolnišnic, ki zavzame najvišje mere ekonomske učinkovi-
tosti, dosega tudi dolgoročno ravnotežje. To pomeni, da analiziramo, ali
se nahaja na točki optimalne velikosti bolnišnice. To smo ugotovili s po-
močjo analize stroškovnih funkcij splošnih bolnišnic, pri čemer smo se
osredotočili na Splošno bolnišnico Celje, ki ima najvišje mere ekonomske
učinkovitosti znotraj metode SFA, in Splošno bolnišnico Brežice, ki do-
sega najvišje mere ekonomske učinkovitosti znotraj metode DEA.
Pri izpeljavi in analizi stroškovnih funkcij izvajalca sekundarne
zdravstvene dejavnosti se je treba zavedati, da razprava o optimalni veli-
kosti splošne bolnišnice spada v razpravo o njenem dolgoročnem ravno-
težju. Velikost splošne bolnišnice lahko spreminjamo le, če domnevamo,
da noben proizvodni dejavnik ni za bolnišnico fiksen, kar je definicija
dolgega roka. To pomeni, da lahko določimo optimalno velikost splošne
bolnišnice, če analiziramo njene dolgoročne stroškovne funkcije. Na dol-
gi rok krojijo dolgoročne povprečne stroške ekonomije obsega, ki v sme-
ri zniževanja dolgoročnih povprečnih stroškov izvirajo iz delitve dela in
so pogojene s tehnologijo v sektorju, v smeri njihovega povečevanja pa iz-
virajo iz problemov upravljanja ter vodenja. Če je vsaj en dejavnik fiksen,
bolnišnica ne more več izbirati svoje velikosti, saj je ta določena z obse-
gom fiksnega proizvodnega dejavnika, in lahko izbira le optimalen obseg
proizvodnje oziroma dejavnosti ob dani velikosti.
Ključno za določitev optimalne velikosti splošne bolnišnice je izra-
čun posameznih analitičnih konceptov dolgoročne stroškovne funkcije,
pri čemer je izračun odvisen od tega, v kakšni obliki je funkcija podana.
Lahko jo namreč predstavimo v obliki zapisa v preglednici, v obliki mate-
matične specifikacije ali v grafični obliki. Skladno s tem je optimalna veli-
kost izvajalca sekundarne zdravstvene dejavnosti analizirana z diskretni-
mi, zveznimi in grafičnimi analizami. Diskretna analiza nam omogoča,
da predstavimo podatke o dolgoročnih celotnih stroških in količini pro-
izvodnje v tabelarični obliki. V prvem koraku smo tako z diskretno ana-
Metodologija za ocenjevanje optimalne velikosti izvajalca
zdravstvene dejavnosti
Na podlagi opredelitve optimalne velikosti izvajalca zdravstvene dejav-
nosti lahko z večjo gotovostjo definiramo ekonomsko najučinkovitejšo
slovensko splošno bolnišnico. Glede na ugotovitev, da znotraj metode
SFA in metode DEA nima ista bolnišnica najvišje mere ekonomske učin-
kovitosti, lahko odločitev o ekonomsko najučinkovitejši splošni bolnišni-
ci sprejmemo, če preko dolgoročnih funkcij opredelimo tudi optimalno
velikost splošne bolnišnice. V nadaljevanju smo tako preverjali, ali katera
izmed splošnih bolnišnic, ki zavzame najvišje mere ekonomske učinkovi-
tosti, dosega tudi dolgoročno ravnotežje. To pomeni, da analiziramo, ali
se nahaja na točki optimalne velikosti bolnišnice. To smo ugotovili s po-
močjo analize stroškovnih funkcij splošnih bolnišnic, pri čemer smo se
osredotočili na Splošno bolnišnico Celje, ki ima najvišje mere ekonomske
učinkovitosti znotraj metode SFA, in Splošno bolnišnico Brežice, ki do-
sega najvišje mere ekonomske učinkovitosti znotraj metode DEA.
Pri izpeljavi in analizi stroškovnih funkcij izvajalca sekundarne
zdravstvene dejavnosti se je treba zavedati, da razprava o optimalni veli-
kosti splošne bolnišnice spada v razpravo o njenem dolgoročnem ravno-
težju. Velikost splošne bolnišnice lahko spreminjamo le, če domnevamo,
da noben proizvodni dejavnik ni za bolnišnico fiksen, kar je definicija
dolgega roka. To pomeni, da lahko določimo optimalno velikost splošne
bolnišnice, če analiziramo njene dolgoročne stroškovne funkcije. Na dol-
gi rok krojijo dolgoročne povprečne stroške ekonomije obsega, ki v sme-
ri zniževanja dolgoročnih povprečnih stroškov izvirajo iz delitve dela in
so pogojene s tehnologijo v sektorju, v smeri njihovega povečevanja pa iz-
virajo iz problemov upravljanja ter vodenja. Če je vsaj en dejavnik fiksen,
bolnišnica ne more več izbirati svoje velikosti, saj je ta določena z obse-
gom fiksnega proizvodnega dejavnika, in lahko izbira le optimalen obseg
proizvodnje oziroma dejavnosti ob dani velikosti.
Ključno za določitev optimalne velikosti splošne bolnišnice je izra-
čun posameznih analitičnih konceptov dolgoročne stroškovne funkcije,
pri čemer je izračun odvisen od tega, v kakšni obliki je funkcija podana.
Lahko jo namreč predstavimo v obliki zapisa v preglednici, v obliki mate-
matične specifikacije ali v grafični obliki. Skladno s tem je optimalna veli-
kost izvajalca sekundarne zdravstvene dejavnosti analizirana z diskretni-
mi, zveznimi in grafičnimi analizami. Diskretna analiza nam omogoča,
da predstavimo podatke o dolgoročnih celotnih stroških in količini pro-
izvodnje v tabelarični obliki. V prvem koraku smo tako z diskretno ana-
