Page 140 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
dnika, kot smo pokazali, vedno za problem minimiranja stroškov in ma-
ksimiranja prihodkov, javna lastnina izvajalcev in njihov nepridobitni
značaj ne spreminjata opisanih iztočnic. To pomeni, da vsaj na teoret-
ski ravni ni razlogov, da ne bi domnevali, da se javni izvajalec sekundarne
zdravstvene dejavnosti ne bi obnašal enako, kot domnevamo za podjetje
v mikroekonomski teoriji.
140
Slika 15: Optimalna velikost izvajalca zdravstvene dejavnosti
Prav tako je pomembno, da izvajalec znotraj mreže javnega zdravstva
ne glede na lastninsko strukturo deluje ob danih cenah, saj cene zdrav
stvenih storitev postavlja plačnik javnega zdravstva. Pri zdravstvenem
varstvu gre namreč za regulirani trg, kjer je cena na trgu dana – dolo-
ča jo plačnik –, kar pomeni, da izvajalec zdravstvene dejavnosti ne more
vplivati na ceno storitev, ki jih ponuja na trgu. To pa pomeni, da se posa-
mezen izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko tržni ceni prilagaja zgolj z
obsegom svoje proizvodnje oziroma s količino zdravstvenih storitev. Pri
tem je pomembno dejstvo, da je zanj tržna cena dana ne glede na to, kak-
šen je obseg njegove proizvodnje. Na teoretski ravni torej lahko predpos-
tavljamo, da za izvajalca zdravstvene dejavnosti veljajo podobne razmere
kot za podjetje v primeru popolne konkurence, za katerega je značilno,
da sprejema dano tržno ceno, pri tem pa se trgu prilagaja zgolj z obse-
gom proizvodnje. Iztočnice, ki govorijo o optimalni velikosti podjetja,
zato veljajo tudi za izvajalca zdravstvenega varstva v okviru mreže javne-
ga zdravstva.
dnika, kot smo pokazali, vedno za problem minimiranja stroškov in ma-
ksimiranja prihodkov, javna lastnina izvajalcev in njihov nepridobitni
značaj ne spreminjata opisanih iztočnic. To pomeni, da vsaj na teoret-
ski ravni ni razlogov, da ne bi domnevali, da se javni izvajalec sekundarne
zdravstvene dejavnosti ne bi obnašal enako, kot domnevamo za podjetje
v mikroekonomski teoriji.
140
Slika 15: Optimalna velikost izvajalca zdravstvene dejavnosti
Prav tako je pomembno, da izvajalec znotraj mreže javnega zdravstva
ne glede na lastninsko strukturo deluje ob danih cenah, saj cene zdrav
stvenih storitev postavlja plačnik javnega zdravstva. Pri zdravstvenem
varstvu gre namreč za regulirani trg, kjer je cena na trgu dana – dolo-
ča jo plačnik –, kar pomeni, da izvajalec zdravstvene dejavnosti ne more
vplivati na ceno storitev, ki jih ponuja na trgu. To pa pomeni, da se posa-
mezen izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko tržni ceni prilagaja zgolj z
obsegom svoje proizvodnje oziroma s količino zdravstvenih storitev. Pri
tem je pomembno dejstvo, da je zanj tržna cena dana ne glede na to, kak-
šen je obseg njegove proizvodnje. Na teoretski ravni torej lahko predpos-
tavljamo, da za izvajalca zdravstvene dejavnosti veljajo podobne razmere
kot za podjetje v primeru popolne konkurence, za katerega je značilno,
da sprejema dano tržno ceno, pri tem pa se trgu prilagaja zgolj z obse-
gom proizvodnje. Iztočnice, ki govorijo o optimalni velikosti podjetja,
zato veljajo tudi za izvajalca zdravstvenega varstva v okviru mreže javne-
ga zdravstva.
