Page 140 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 140
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic

dnika, kot smo pokazali, vedno za problem minimiranja stroškov in ma-
ksimiranja prihodkov, javna lastnina izvajalcev in njihov nepridobitni
značaj ne spreminjata opisanih iztočnic. To pomeni, da vsaj na teoret-
ski ravni ni razlogov, da ne bi domnevali, da se javni izvajalec sekundarne
zdravstvene dejavnosti ne bi obnašal enako, kot domnevamo za podjetje
v mikroekonomski teoriji.

140

Slika 15: Optimalna velikost izvajalca zdravstvene dejavnosti

Prav tako je pomembno, da izvajalec znotraj mreže javnega zdravstva
ne glede na lastninsko strukturo deluje ob danih cenah, saj cene zdrav­
stvenih storitev postavlja plačnik javnega zdravstva. Pri zdravstvenem
varstvu gre namreč za regulirani trg, kjer je cena na trgu dana – dolo-
ča jo plačnik –, kar pomeni, da izvajalec zdravstvene dejavnosti ne more
vplivati na ceno storitev, ki jih ponuja na trgu. To pa pomeni, da se posa-
mezen izvajalec zdravstvene dejavnosti lahko tržni ceni prilagaja zgolj z
obsegom svoje proizvodnje oziroma s količino zdravstvenih storitev. Pri
tem je pomembno dejstvo, da je zanj tržna cena dana ne glede na to, kak-
šen je obseg njegove proizvodnje. Na teoretski ravni torej lahko predpos-
tavljamo, da za izvajalca zdravstvene dejavnosti veljajo podobne razmere
kot za podjetje v primeru popolne konkurence, za katerega je značilno,
da sprejema dano tržno ceno, pri tem pa se trgu prilagaja zgolj z obse-
gom proizvodnje. Iztočnice, ki govorijo o optimalni velikosti podjetja,
zato veljajo tudi za izvajalca zdravstvenega varstva v okviru mreže javne-
ga zdravstva.
   135   136   137   138   139   140   141   142   143   144   145