Page 86 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 86
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Metoda SFA nam pokaže, da je skozi celotno opazovano obdobje
tehnično najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica Splošna bolni-
šnica Celje, ki ima povprečno vrednost tehnične učinkovitosti 0,963.
Sledi ji Splošna bolnišnica Murska Sobota s povprečnim količnikom
tehnične učinkovitosti 0,909 in Splošna bolnišnica Brežice s povpreč-
no mero tehnične učinkovitosti 0,883. Takoj za njima ima najvišjo pov-
prečno vrednost tehnične učinkovitosti Splošna bolnišnica Izola z mero
tehnične učinkovitosti 0,834, Splošna bolnišnica Novo mesto s pov-
prečnim količnikom tehnične učinkovitosti 0,789 in Splošna bolnišni-
ca Jesenice s povprečno mero tehnične učinkovitosti 0,780. Najnižjo
vrednost tehnične učinkovitosti skozi vsa leta opazovanja ima Splošna
bolnišnica Slovenj Gradec, pri kateri znaša povprečna vrednost tehnič-
86 ne učinkovitosti 0,461. Če bi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec želela
postati tehnično učinkovita splošna bolnišnica, bi morala v povprečju
zmanjšati obseg zaposlenosti proizvodnih dejavnikov za 53,9 odstotka
ob nespremenjenem obsegu outputa. Splošna bolnišnica Nova Gorica
je v podobnem položaju, saj njena povprečna mera tehnične učinkovi-
tosti znaša 0,562, kar pomeni, da je v primerjavi z ostalimi slovenski-
mi splošnimi bolnišnicami tehnično manj učinkovita. V takem primeru
bi morala Splošna bolnišnica Nova Gorica zmanjšati obseg zaposlenosti
proizvodnih dejavnikov za 43,8 odstotka, če bi želela poslovati na meji
proizvodnih zmožnosti.
Rezultati stroškovne učinkovitosti kažejo, da se stroškovna učinko-
vitost Splošne bolnišnice Brežice giblje med 0,703 in 0,824, pri čemer je
njena stroškovna učinkovitost v prvih letih opazovanja najvišja, v zad-
njem obdobju pa najnižja. Pri Splošni bolnišnici Celje se količniki stro-
škovne učinkovitosti gibljejo med 0,834 in 0,879, kar pomeni, da je bila
njena stroškovna učinkovitost skozi celotno opazovano obdobje relativ-
no konstantna; to jo uvršča v kategorijo stroškovno najučinkovitejše slo-
venske splošne bolnišnice. Splošna bolnišnica Izola zavzame vrednosti
stroškovne učinkovitosti med 0,708 in 0,801. Če primerjamo njene mere
stroškovne učinkovitosti od začetka do konca opazovanega obdobja, vi-
dimo, da se stroškovna učinkovitost Splošne bolnišnice Izola v povprečju
z leti izboljšuje. Splošna bolnišnica Jesenice zavzame vrednosti stroškov-
ne učinkovitosti med 0,760 in 0,881, pri čemer v prvem obdobju njene
mere stroškovne učinkovitosti naraščajo, nato v letu 2009 opazno padejo,
v zadnjem obdobju pa ponovno naraščajo. Univerzitetni klinični center
Ljubljana je stroškovno najučinkovitejši v letih 2013 in 2014, ko njegova
mera stroškovne učinkovitosti znaša 0,766 oziroma 0,758, stroškovno naj-
Metoda SFA nam pokaže, da je skozi celotno opazovano obdobje
tehnično najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica Splošna bolni-
šnica Celje, ki ima povprečno vrednost tehnične učinkovitosti 0,963.
Sledi ji Splošna bolnišnica Murska Sobota s povprečnim količnikom
tehnične učinkovitosti 0,909 in Splošna bolnišnica Brežice s povpreč-
no mero tehnične učinkovitosti 0,883. Takoj za njima ima najvišjo pov-
prečno vrednost tehnične učinkovitosti Splošna bolnišnica Izola z mero
tehnične učinkovitosti 0,834, Splošna bolnišnica Novo mesto s pov-
prečnim količnikom tehnične učinkovitosti 0,789 in Splošna bolnišni-
ca Jesenice s povprečno mero tehnične učinkovitosti 0,780. Najnižjo
vrednost tehnične učinkovitosti skozi vsa leta opazovanja ima Splošna
bolnišnica Slovenj Gradec, pri kateri znaša povprečna vrednost tehnič-
86 ne učinkovitosti 0,461. Če bi Splošna bolnišnica Slovenj Gradec želela
postati tehnično učinkovita splošna bolnišnica, bi morala v povprečju
zmanjšati obseg zaposlenosti proizvodnih dejavnikov za 53,9 odstotka
ob nespremenjenem obsegu outputa. Splošna bolnišnica Nova Gorica
je v podobnem položaju, saj njena povprečna mera tehnične učinkovi-
tosti znaša 0,562, kar pomeni, da je v primerjavi z ostalimi slovenski-
mi splošnimi bolnišnicami tehnično manj učinkovita. V takem primeru
bi morala Splošna bolnišnica Nova Gorica zmanjšati obseg zaposlenosti
proizvodnih dejavnikov za 43,8 odstotka, če bi želela poslovati na meji
proizvodnih zmožnosti.
Rezultati stroškovne učinkovitosti kažejo, da se stroškovna učinko-
vitost Splošne bolnišnice Brežice giblje med 0,703 in 0,824, pri čemer je
njena stroškovna učinkovitost v prvih letih opazovanja najvišja, v zad-
njem obdobju pa najnižja. Pri Splošni bolnišnici Celje se količniki stro-
škovne učinkovitosti gibljejo med 0,834 in 0,879, kar pomeni, da je bila
njena stroškovna učinkovitost skozi celotno opazovano obdobje relativ-
no konstantna; to jo uvršča v kategorijo stroškovno najučinkovitejše slo-
venske splošne bolnišnice. Splošna bolnišnica Izola zavzame vrednosti
stroškovne učinkovitosti med 0,708 in 0,801. Če primerjamo njene mere
stroškovne učinkovitosti od začetka do konca opazovanega obdobja, vi-
dimo, da se stroškovna učinkovitost Splošne bolnišnice Izola v povprečju
z leti izboljšuje. Splošna bolnišnica Jesenice zavzame vrednosti stroškov-
ne učinkovitosti med 0,760 in 0,881, pri čemer v prvem obdobju njene
mere stroškovne učinkovitosti naraščajo, nato v letu 2009 opazno padejo,
v zadnjem obdobju pa ponovno naraščajo. Univerzitetni klinični center
Ljubljana je stroškovno najučinkovitejši v letih 2013 in 2014, ko njegova
mera stroškovne učinkovitosti znaša 0,766 oziroma 0,758, stroškovno naj-