Page 90 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 90
Mreža slovenskih splošnih bolnišnic
Metoda SFA nam pokaže, da je skozi celotno opazovano obdobje
stroškovno najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica Splošna bolni-
šnica Celje, ki ima povprečno vrednost stroškovne učinkovitosti 0,862.
Ta podatek ni presenetljiv glede na dejstvo, da je Splošna bolnišnica Celje
hkrati tudi tehnično najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica. Sledi
ji Splošna bolnišnica Murska Sobota s povprečnim količnikom stroškov-
ne učinkovitosti 0,812 in Splošna bolnišnica Brežice s povprečno mero
stroškovne učinkovitosti 0,762. Takoj za njima ima najvišjo povprečno
vrednost stroškovne učinkovitosti Splošna bolnišnica Izola z mero stro-
škovne učinkovitosti 0,761, sledita Splošna bolnišnica Novo mesto s pov-
prečnim količnikom stroškovne učinkovitosti 0,703 in Splošna bolnišni-
ca Jesenice s povprečno mero stroškovne učinkovitosti 0,697. Najnižjo
vrednost stroškovne učinkovitosti skozi vsa leta opazovanja ima Splošna
90 bolnišnica Slovenj Gradec, pri kateri znaša povprečna vrednost stroškov-
ne učinkovitosti 0,410. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je neučinkovi-
ta zaradi prevelike količine porabe inputov, poleg tega pa zaradi dejstva,
da ne proizvaja z minimalnimi povprečnimi stroški. To pomeni, da mora
uporabiti manjše količine in hkrati drugačno kombinacijo inputov, če
želi postati stroškovno učinkovita splošna bolnišnica. Splošna bolnišnica
Nova Gorica je v podobnem položaju, saj njena povprečna mera stroškov-
ne učinkovitosti znaša 0,496, kar pomeni, da lahko stroškovno neučinko-
vitost odpravi tako, da dano raven outputa začne proizvajati z manjšo ko-
ličino inputov, hkrati pa mora dano raven outputa začeti proizvajati še z
najnižjimi možnimi stroški.
Alokacijsko učinkovitost v našem primeru predstavlja razmerje med
količniki stroškovne in tehnične učinkovitosti splošnih bolnišnic, kar
pomeni, da je alokacijska učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavno-
sti posledica njihove tehnične in stroškovne učinkovitosti. Metoda SFA
nam pokaže, da najvišje mere alokacijske učinkovitosti dosega Splošna
bolnišnica Izola, ki ima povprečno vrednost alokacijske učinkovitosti
0,913. Sledi ji Univerzitetni klinični center Maribor s povprečnim količ-
nikom alokacijske učinkovitosti 0,907 in Splošna bolnišnica Celje s pov-
prečno mero alokacijske učinkovitosti 0,895. Takoj za Splošno bolnišni-
co Celje imata najvišjo mero alokacijske učinkovitosti Splošna bolnišnica
Jesenice in Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki obe zavzameta vrednost
alokacijske učinkovitosti 0,893. Rezultati kažejo, da ima najnižji količ-
nik alokacijske učinkovitosti Splošna bolnišnica Trbovlje, pri kateri zna-
ša povprečna vrednost alokacijske učinkovitosti 0,843. Če bi Splošna bol-
nišnica Trbovlje želela postati alokacijsko učinkovita splošna bolnišnica,
bi morala v povprečju znižati stroške proizvodnih dejavnikov za 15,7 od-
Metoda SFA nam pokaže, da je skozi celotno opazovano obdobje
stroškovno najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica Splošna bolni-
šnica Celje, ki ima povprečno vrednost stroškovne učinkovitosti 0,862.
Ta podatek ni presenetljiv glede na dejstvo, da je Splošna bolnišnica Celje
hkrati tudi tehnično najučinkovitejša slovenska splošna bolnišnica. Sledi
ji Splošna bolnišnica Murska Sobota s povprečnim količnikom stroškov-
ne učinkovitosti 0,812 in Splošna bolnišnica Brežice s povprečno mero
stroškovne učinkovitosti 0,762. Takoj za njima ima najvišjo povprečno
vrednost stroškovne učinkovitosti Splošna bolnišnica Izola z mero stro-
škovne učinkovitosti 0,761, sledita Splošna bolnišnica Novo mesto s pov-
prečnim količnikom stroškovne učinkovitosti 0,703 in Splošna bolnišni-
ca Jesenice s povprečno mero stroškovne učinkovitosti 0,697. Najnižjo
vrednost stroškovne učinkovitosti skozi vsa leta opazovanja ima Splošna
90 bolnišnica Slovenj Gradec, pri kateri znaša povprečna vrednost stroškov-
ne učinkovitosti 0,410. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je neučinkovi-
ta zaradi prevelike količine porabe inputov, poleg tega pa zaradi dejstva,
da ne proizvaja z minimalnimi povprečnimi stroški. To pomeni, da mora
uporabiti manjše količine in hkrati drugačno kombinacijo inputov, če
želi postati stroškovno učinkovita splošna bolnišnica. Splošna bolnišnica
Nova Gorica je v podobnem položaju, saj njena povprečna mera stroškov-
ne učinkovitosti znaša 0,496, kar pomeni, da lahko stroškovno neučinko-
vitost odpravi tako, da dano raven outputa začne proizvajati z manjšo ko-
ličino inputov, hkrati pa mora dano raven outputa začeti proizvajati še z
najnižjimi možnimi stroški.
Alokacijsko učinkovitost v našem primeru predstavlja razmerje med
količniki stroškovne in tehnične učinkovitosti splošnih bolnišnic, kar
pomeni, da je alokacijska učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavno-
sti posledica njihove tehnične in stroškovne učinkovitosti. Metoda SFA
nam pokaže, da najvišje mere alokacijske učinkovitosti dosega Splošna
bolnišnica Izola, ki ima povprečno vrednost alokacijske učinkovitosti
0,913. Sledi ji Univerzitetni klinični center Maribor s povprečnim količ-
nikom alokacijske učinkovitosti 0,907 in Splošna bolnišnica Celje s pov-
prečno mero alokacijske učinkovitosti 0,895. Takoj za Splošno bolnišni-
co Celje imata najvišjo mero alokacijske učinkovitosti Splošna bolnišnica
Jesenice in Splošna bolnišnica Murska Sobota, ki obe zavzameta vrednost
alokacijske učinkovitosti 0,893. Rezultati kažejo, da ima najnižji količ-
nik alokacijske učinkovitosti Splošna bolnišnica Trbovlje, pri kateri zna-
ša povprečna vrednost alokacijske učinkovitosti 0,843. Če bi Splošna bol-
nišnica Trbovlje želela postati alokacijsko učinkovita splošna bolnišnica,
bi morala v povprečju znižati stroške proizvodnih dejavnikov za 15,7 od-
