Page 93 - Blatnik, Patricia. 2020. Mreža slovenskih splošnih bolnišnic. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 93
Učinkovitost izvajalcev zdravstvene dejavnosti 93
stroškovne učinkovitosti, kar pomeni, da se stroškovna učinkovitost kaže
tako v obliki tehnične kot tudi alokacijske učinkovitosti izvajalcev zdrav
stvene dejavnosti.
Rezultati DEA modela konstantnih donosov obsega
Pri DEA modelu konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom,
obstaja predpostavka, da izvajalci zdravstvene dejavnosti ne morejo pove-
čevati oziroma spreminjati obsega proizvodnje, kar pomeni, da je output
v tem primeru za splošne bolnišnice dan. To je skladno z dejstvom, da je
obseg outputa za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti vsako leto
vnaprej dogovorjen na podlagi pogodbe med izvajalcem in plačnikom
zdravstvenih storitev. Posledično to pomeni, da splošne bolnišnice lahko
vplivajo zgolj na obseg porabljenih inputov, ne morejo pa spreminjati ob-
sega outputa. Predpostavka o konstantnih donosih obsega nam omogoča,
da definiramo učinkovite izvajalce ne glede na njihovo velikost. Rezulta-
ti modela konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom, tako de-
finirajo, katere splošne bolnišnice so učinkovite tako po velikosti in tudi
po porabi inputov. V tem primeru je upoštevano, da lahko določena neu-
činkovita splošna bolnišnica doseže višjo mero učinkovitosti tako s prila-
goditvijo svoje velikosti kot tudi s prerazporeditvijo uporabljenih proiz
vodnih dejavnikov.
Pri tem prikazujemo najprej rezultate ocenjevanja tehnične učin-
kovitosti modela konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom.
Količniki tehnične učinkovitosti, ocenjeni z metodo DEA, kažejo, da
se posamezne mere tehnične učinkovitosti z leti bistveno bolj spremi-
njajo znotraj posameznih bolnišnic kot v primeru količnikov tehnične
učinkovitosti, ocenjenih z metodo SFA. Pri tem velja, da so pri meto-
di DEA, kljub bistveno večjemu variiranju mer tehnične učinkovitosti,
bolnišnice z najvišjimi merami še vedno definirane kot tehnično naju-
činkovitejše splošne bolnišnice v vseh letih opazovanja. Podobna situa-
cija velja za splošne bolnišnice z najnižjimi merami učinkovitosti, pri ka-
terih se rezultati tehnične učinkovitosti sicer z leti spreminjajo, vendar
imajo pri tem skozi celotno obdobje status najmanj učinkovitih splošnih
bolnišnic.
Mere tehnične učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti kaže-
jo, da količniki tehnične učinkovitost sicer z leti variirajo znotraj posa-
meznih splošnih bolnišnic, pri čemer pa so splošne bolnišnice z najvišji-
mi merami učinkovitosti v povprečju tehnično učinkovite skozi celotno
obdobje. Podobna situacija velja za splošne bolnišnice z najnižjimi mera-
stroškovne učinkovitosti, kar pomeni, da se stroškovna učinkovitost kaže
tako v obliki tehnične kot tudi alokacijske učinkovitosti izvajalcev zdrav
stvene dejavnosti.
Rezultati DEA modela konstantnih donosov obsega
Pri DEA modelu konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom,
obstaja predpostavka, da izvajalci zdravstvene dejavnosti ne morejo pove-
čevati oziroma spreminjati obsega proizvodnje, kar pomeni, da je output
v tem primeru za splošne bolnišnice dan. To je skladno z dejstvom, da je
obseg outputa za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti vsako leto
vnaprej dogovorjen na podlagi pogodbe med izvajalcem in plačnikom
zdravstvenih storitev. Posledično to pomeni, da splošne bolnišnice lahko
vplivajo zgolj na obseg porabljenih inputov, ne morejo pa spreminjati ob-
sega outputa. Predpostavka o konstantnih donosih obsega nam omogoča,
da definiramo učinkovite izvajalce ne glede na njihovo velikost. Rezulta-
ti modela konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom, tako de-
finirajo, katere splošne bolnišnice so učinkovite tako po velikosti in tudi
po porabi inputov. V tem primeru je upoštevano, da lahko določena neu-
činkovita splošna bolnišnica doseže višjo mero učinkovitosti tako s prila-
goditvijo svoje velikosti kot tudi s prerazporeditvijo uporabljenih proiz
vodnih dejavnikov.
Pri tem prikazujemo najprej rezultate ocenjevanja tehnične učin-
kovitosti modela konstantnih donosov obsega, usmerjenega k inputom.
Količniki tehnične učinkovitosti, ocenjeni z metodo DEA, kažejo, da
se posamezne mere tehnične učinkovitosti z leti bistveno bolj spremi-
njajo znotraj posameznih bolnišnic kot v primeru količnikov tehnične
učinkovitosti, ocenjenih z metodo SFA. Pri tem velja, da so pri meto-
di DEA, kljub bistveno večjemu variiranju mer tehnične učinkovitosti,
bolnišnice z najvišjimi merami še vedno definirane kot tehnično naju-
činkovitejše splošne bolnišnice v vseh letih opazovanja. Podobna situa-
cija velja za splošne bolnišnice z najnižjimi merami učinkovitosti, pri ka-
terih se rezultati tehnične učinkovitosti sicer z leti spreminjajo, vendar
imajo pri tem skozi celotno obdobje status najmanj učinkovitih splošnih
bolnišnic.
Mere tehnične učinkovitosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti kaže-
jo, da količniki tehnične učinkovitost sicer z leti variirajo znotraj posa-
meznih splošnih bolnišnic, pri čemer pa so splošne bolnišnice z najvišji-
mi merami učinkovitosti v povprečju tehnično učinkovite skozi celotno
obdobje. Podobna situacija velja za splošne bolnišnice z najnižjimi mera-
