Page 181 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 181
Nekatere znacˇilnosti in izbrani ucˇinki križarjenj 181
Linijski ladijski prevoz potnikov preko Atlantika je pricˇel usihati
v zacˇetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Rex sta po vojni z Mo-
drim trakom in ekskluzivnostjo nasledili Queen Elizabeth in ameri-
ška United States, ki je kot zadnja leta 1952 prejela Modri trak, ker je
za razdaljo med Le Havrom v Franciji in New Yorkom v zda potre-
bovala le 3 dni, 10 ur in 40 minut. Da bi konkurirale narašcˇajocˇemu
letalskemu prometu med celinami ter pritegnile klientelo, ki se je že
množicˇno ozirala za hitrejšimi oblikami precˇenja oceana, so ladijske
družbe takrat (s)kovale promotivne slogane, kot je npr. tale: You Arri-
ve Faster on an Airplane, but You Would Arrive Happier on an Ocean
Liner (»Seveda boš [na drugi kontinent] prišel hitreje z letalom, a boš
s prekooceanko prišel srecˇnejši«) (Rodrigue, 2020).
Znacˇilnosti sodobnega križarjenja
Zacˇetki
Italijanski viri sicer navajajo, da je približek križarjenjem, kot jih po-
znamo danes, že leta 1833 udejanjila ladja Francesco I. Ta je takrat iz-
vedla inavgurancijsko krožno trimesecˇno plovbo po vzhodnem Sre-
dozemlju (Coletta, 2017). Nemški viri pa trdijo, da sta bili prvi dve
ladji, ki sta bili namenoma grajeni za turisticˇna križarjenja po Sredo-
zemlju, Augusta Victoria in Prinzessin Victoria Luise, ki so ju splovi-
li v nemškem Cuxhavnu ob koncu 19. stoletja (Luxus auf See, 2016).
Splošno uveljavljeno strokovno mnenje pa je, da segajo križarjenja,
kot jih pojmujemo danes, kvecˇjemu kakšnih 50 let nazaj. Resda so
potniške prekooceanke, kot sta jih imeli npr. družbi Cunard in Hol-
land America, pred tem za razvedrilo plule po Karibskem morju, a
so bile kot ladje potratne in okorne, za potnike pa pretirano konven-
cionalne in »zadušljive«, potovanja pa predraga, da bi pritegnila po-
zornost (mlajše) ameriške »r&b« (angl. Rhytm and Blues) generacije
tistega cˇasa. Prevladoval je imidž, ki ga ima ponekod še danes, da je
ta zvrst turizma namenjena le upokojencem in parom na porocˇnem
potovanju.
Prelomnico v dojemanju križarjenja v smislu pleasure cruise, tj.
užitkarskega potovanja, je sprožila želja ameriške »baby-boom« ge-
neracije po odkrivanju sveta oz. potovanjih nasploh. Splošna druž-
bena klima (konec vojne v Vietnamu, uspehi v vesolju) in blagosta-
nje so v 70. letih prejšnjega stoletja to omogocˇili. Nekateri viri trdijo,
da je nadaljevanka The Love Boat, ki so jo pricˇeli predvajati na eni
izmed ameriških nacionalnih televizij v 70. letih prejšnjega stoletja,
Linijski ladijski prevoz potnikov preko Atlantika je pricˇel usihati
v zacˇetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Rex sta po vojni z Mo-
drim trakom in ekskluzivnostjo nasledili Queen Elizabeth in ameri-
ška United States, ki je kot zadnja leta 1952 prejela Modri trak, ker je
za razdaljo med Le Havrom v Franciji in New Yorkom v zda potre-
bovala le 3 dni, 10 ur in 40 minut. Da bi konkurirale narašcˇajocˇemu
letalskemu prometu med celinami ter pritegnile klientelo, ki se je že
množicˇno ozirala za hitrejšimi oblikami precˇenja oceana, so ladijske
družbe takrat (s)kovale promotivne slogane, kot je npr. tale: You Arri-
ve Faster on an Airplane, but You Would Arrive Happier on an Ocean
Liner (»Seveda boš [na drugi kontinent] prišel hitreje z letalom, a boš
s prekooceanko prišel srecˇnejši«) (Rodrigue, 2020).
Znacˇilnosti sodobnega križarjenja
Zacˇetki
Italijanski viri sicer navajajo, da je približek križarjenjem, kot jih po-
znamo danes, že leta 1833 udejanjila ladja Francesco I. Ta je takrat iz-
vedla inavgurancijsko krožno trimesecˇno plovbo po vzhodnem Sre-
dozemlju (Coletta, 2017). Nemški viri pa trdijo, da sta bili prvi dve
ladji, ki sta bili namenoma grajeni za turisticˇna križarjenja po Sredo-
zemlju, Augusta Victoria in Prinzessin Victoria Luise, ki so ju splovi-
li v nemškem Cuxhavnu ob koncu 19. stoletja (Luxus auf See, 2016).
Splošno uveljavljeno strokovno mnenje pa je, da segajo križarjenja,
kot jih pojmujemo danes, kvecˇjemu kakšnih 50 let nazaj. Resda so
potniške prekooceanke, kot sta jih imeli npr. družbi Cunard in Hol-
land America, pred tem za razvedrilo plule po Karibskem morju, a
so bile kot ladje potratne in okorne, za potnike pa pretirano konven-
cionalne in »zadušljive«, potovanja pa predraga, da bi pritegnila po-
zornost (mlajše) ameriške »r&b« (angl. Rhytm and Blues) generacije
tistega cˇasa. Prevladoval je imidž, ki ga ima ponekod še danes, da je
ta zvrst turizma namenjena le upokojencem in parom na porocˇnem
potovanju.
Prelomnico v dojemanju križarjenja v smislu pleasure cruise, tj.
užitkarskega potovanja, je sprožila želja ameriške »baby-boom« ge-
neracije po odkrivanju sveta oz. potovanjih nasploh. Splošna druž-
bena klima (konec vojne v Vietnamu, uspehi v vesolju) in blagosta-
nje so v 70. letih prejšnjega stoletja to omogocˇili. Nekateri viri trdijo,
da je nadaljevanka The Love Boat, ki so jo pricˇeli predvajati na eni
izmed ameriških nacionalnih televizij v 70. letih prejšnjega stoletja,
