Page 178 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 178
Anton Gosar
pa so praviloma krajše in omejene na obmocˇja z atraktivno prirodno
in/ali kulturno dedišcˇino (Dowling, 2006).
S pojmom križarjenje stroka oznacˇuje mobilnost vecˇjega števila
oseb in skupin ljudi, ki se odvija z namenom zabave in sprostitev
na vecˇjih potniških plovilih opremljenih za uresnicˇitev prostocˇasnih
motivov potnikov. Potniki, z zakupom paketa storitev oz. ladijske-
ga križarjenja, odlocˇajo o geografski opredelitvi in smeri potovanja,
terminski omejitvi, vsebini in kvaliteti storitev, itd. – ter s tem tudi o
želeni predvideni turisticˇni izkušnji. Potnikom ladjar omogocˇa mo-
tivom prilagojene storitve, ki jih izvaja sam ali s koncesionarji na ko-
pnem in na vodnih površinah. Za tako obliko turisticˇnega potovanja
oz. turisticˇne storitve se je šele v 20. stoletju oblikoval pojem »kri-
žarjenje« (angl. cruising, nem. die Kreuzfahrt, ita. crocera, fra. cro-
178 aciere, hrv. krstarenje). Poimenovanju je botrovala pogosta navide-
zna brezciljnost potovanja, katere temeljni motiv potnikov je udeja-
njen že na plovilu samem (ladja in storitve na njej so ena od osre-
dnjih turisticˇnih izkušenj) in na predvidenih tocˇkah postanka. Ob
zacˇetku tovrstne prostocˇasne ponudbe, denimo ob priliki ladijskih
odprav/ekskurzij Thomasa Cooka v Egipt in po Nilu, se je za taka
potovanja oprijel izraz »užitkarska plovba« (angl. leisure sailing oz.
pleasure sailing) (Swinglehurst, 1974).
Ob primerjavi »navticˇnega turizma« s pojmi v ožjem smislu ter-
mina, kot so jadranje, cˇolnarjenje, potovanja z manjšimi ladjami
(angl. yachting), in s »križarjenjem« velja poudariti: (1) da zajema-
jo križarjenja vecˇji segment uporabnikov, (2) ustvarjajo sorazmerno
vecˇje ekonomske ucˇinke in (3) pušcˇajo izrazitejše odtise v kultur-
ni (po)krajini. Križarjenja so v svetovnem merilu najhitreje rastocˇa
turisticˇna gospodarska dejavnost. V letu 2018 se jih je udeležilo 29
milijonov potnikov, tj. za 7 % vecˇ kot v letu poprej. Kapacitete, ki jih
ponujajo na trgu, presegajo 2 % svetovnih hotelskih kapacitet, s 3 %
bogatijo turisticˇno gospodarstvo sveta. Potniki oz. gostje na ladjah
za križarjenje so ladjarjem leta 2018 ustvarili 218 milijard $ dohod-
ka. Ameriški kontinent po številu potnikov in ekonomskih ucˇinkih
prednjacˇi, v eksponentni rasti števila potnikov pa izstopa azijski kon-
tinent. Leta 2017 so ladje za križarjenje prispevala 0,028 % k onesna-
ženju planeta s toplogrednimi plini (Griffith Institute for Tourism,
2019).
Za ladjo, ki izvaja križarjenja, slovarji slovenskega jezika priporo-
cˇajo uporabo izraza ladja za križarjenje. Kljub temu se v tisku in v
pa so praviloma krajše in omejene na obmocˇja z atraktivno prirodno
in/ali kulturno dedišcˇino (Dowling, 2006).
S pojmom križarjenje stroka oznacˇuje mobilnost vecˇjega števila
oseb in skupin ljudi, ki se odvija z namenom zabave in sprostitev
na vecˇjih potniških plovilih opremljenih za uresnicˇitev prostocˇasnih
motivov potnikov. Potniki, z zakupom paketa storitev oz. ladijske-
ga križarjenja, odlocˇajo o geografski opredelitvi in smeri potovanja,
terminski omejitvi, vsebini in kvaliteti storitev, itd. – ter s tem tudi o
želeni predvideni turisticˇni izkušnji. Potnikom ladjar omogocˇa mo-
tivom prilagojene storitve, ki jih izvaja sam ali s koncesionarji na ko-
pnem in na vodnih površinah. Za tako obliko turisticˇnega potovanja
oz. turisticˇne storitve se je šele v 20. stoletju oblikoval pojem »kri-
žarjenje« (angl. cruising, nem. die Kreuzfahrt, ita. crocera, fra. cro-
178 aciere, hrv. krstarenje). Poimenovanju je botrovala pogosta navide-
zna brezciljnost potovanja, katere temeljni motiv potnikov je udeja-
njen že na plovilu samem (ladja in storitve na njej so ena od osre-
dnjih turisticˇnih izkušenj) in na predvidenih tocˇkah postanka. Ob
zacˇetku tovrstne prostocˇasne ponudbe, denimo ob priliki ladijskih
odprav/ekskurzij Thomasa Cooka v Egipt in po Nilu, se je za taka
potovanja oprijel izraz »užitkarska plovba« (angl. leisure sailing oz.
pleasure sailing) (Swinglehurst, 1974).
Ob primerjavi »navticˇnega turizma« s pojmi v ožjem smislu ter-
mina, kot so jadranje, cˇolnarjenje, potovanja z manjšimi ladjami
(angl. yachting), in s »križarjenjem« velja poudariti: (1) da zajema-
jo križarjenja vecˇji segment uporabnikov, (2) ustvarjajo sorazmerno
vecˇje ekonomske ucˇinke in (3) pušcˇajo izrazitejše odtise v kultur-
ni (po)krajini. Križarjenja so v svetovnem merilu najhitreje rastocˇa
turisticˇna gospodarska dejavnost. V letu 2018 se jih je udeležilo 29
milijonov potnikov, tj. za 7 % vecˇ kot v letu poprej. Kapacitete, ki jih
ponujajo na trgu, presegajo 2 % svetovnih hotelskih kapacitet, s 3 %
bogatijo turisticˇno gospodarstvo sveta. Potniki oz. gostje na ladjah
za križarjenje so ladjarjem leta 2018 ustvarili 218 milijard $ dohod-
ka. Ameriški kontinent po številu potnikov in ekonomskih ucˇinkih
prednjacˇi, v eksponentni rasti števila potnikov pa izstopa azijski kon-
tinent. Leta 2017 so ladje za križarjenje prispevala 0,028 % k onesna-
ženju planeta s toplogrednimi plini (Griffith Institute for Tourism,
2019).
Za ladjo, ki izvaja križarjenja, slovarji slovenskega jezika priporo-
cˇajo uporabo izraza ladja za križarjenje. Kljub temu se v tisku in v
