Page 179 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 179
Nekatere znacˇilnosti in izbrani ucˇinki križarjenj 179
dnevni, pogovorni rabi za ta plovila pogosto uporablja izraz »križar-
ke«. Klasicˇno pojmovanje izraza »križarka« pa ne zadeva tovrstnih
plovil, ampak vojno ladjo višjega bojnega razreda (uvršajo jo nekje
med rušilcem in letalonosilko). Za turizem, ki ga sproža splet dejav-
nosti križarjenja, se je v angleški literaturi pojavil izraz cruise ship to-
urism. V prostem prevodu bi omenjeni pojem lahko prevedli tudi kot
»turizem, ki ga pogojujejo/sprožajo ladje za križarjenja« (Dowling,
2006).
Pomorska turisticˇna potovanja skozi cˇas
Zacˇetki mešcˇanskega potovanja z ladjami
Angleža Thomasa Cooka poznamo kot prvega organizatorja skupin-
skih potovanj z vlakom in ladjami. Njegov »izum« organiziranih in
vodenih skupinskih potovanj je omogocˇil (cenena) potovanja sre-
dnjemu sloju prebivalstva in predvsem ženskam, da so lahko var-
no potovale na krajše ali daljše razdalje. Poprej so si potovanja lahko
privošcˇili le bogatejši mešcˇani/plemicˇi in ženske v spremstvu (mo-
ža, brata, otrok). Manj znano je, da so bili Grcˇija, Palestina in Egipt
(1869) ladijske »all inclusive« destinacije, ki jih je organiziral in vanje
vkljucˇil ladijsko plovbo po Sredozemlju in Nilu. Za angleško elito, ki
si je lahko privošcˇila (tudi) cˇezoceanska potovanja, je leta 1878 or-
ganiziral prvo turisticˇno potovanje okrog sveta. (Swinglehurst, 1974;
Gyr, 2010). To je bilo obdobje, ko so pricˇeli parniki voziti izletnike po
morjih, jezerih in rekah Škotske (1812), Nemcˇije (1820), Švice (Žene-
vsko jezero, 1823) in drugih vodnih površinah po Evropi (Gyr, 2010).
Prekooceanska potovalna evforija
Z ustanovitvijo družbe Cunard, ki je za povezavo med obema celi-
nama skrbela z ladjo Britannia, se je leta 1844 pricˇelo pravo tekmo-
vanje v hitrosti, udobju in zabavi pri precˇenju Atlantskega oceana.
Omenjena ladja je za plovbo med Liverpoolom in New Yorkom po-
trebovala 14 dni. Z današnjega zornega kota je zanimivo, da je bil v
podpalubju urejen hlev s kravo, ki je nudila sveže mleko potnikom
prvega razreda. Nekaj mest je bilo na ladji namenjenih t. i. medpa-
lubnemu razredu (angl. steerage class), kjer so si potniki sami pripra-
vljali hrano in prenocˇevali v prostoru s skupnimi ležišcˇi. Ladijski hi-
trosti so ladjarji postopoma dodajali tudi neko mero ekskluzivnosti.
Na novih ladjah niso vecˇ smele izostati jedilnice, plesne dvorane in
kadilnice v stilu, kot so jih imele francoske oz. italijanske palacˇe 16.
dnevni, pogovorni rabi za ta plovila pogosto uporablja izraz »križar-
ke«. Klasicˇno pojmovanje izraza »križarka« pa ne zadeva tovrstnih
plovil, ampak vojno ladjo višjega bojnega razreda (uvršajo jo nekje
med rušilcem in letalonosilko). Za turizem, ki ga sproža splet dejav-
nosti križarjenja, se je v angleški literaturi pojavil izraz cruise ship to-
urism. V prostem prevodu bi omenjeni pojem lahko prevedli tudi kot
»turizem, ki ga pogojujejo/sprožajo ladje za križarjenja« (Dowling,
2006).
Pomorska turisticˇna potovanja skozi cˇas
Zacˇetki mešcˇanskega potovanja z ladjami
Angleža Thomasa Cooka poznamo kot prvega organizatorja skupin-
skih potovanj z vlakom in ladjami. Njegov »izum« organiziranih in
vodenih skupinskih potovanj je omogocˇil (cenena) potovanja sre-
dnjemu sloju prebivalstva in predvsem ženskam, da so lahko var-
no potovale na krajše ali daljše razdalje. Poprej so si potovanja lahko
privošcˇili le bogatejši mešcˇani/plemicˇi in ženske v spremstvu (mo-
ža, brata, otrok). Manj znano je, da so bili Grcˇija, Palestina in Egipt
(1869) ladijske »all inclusive« destinacije, ki jih je organiziral in vanje
vkljucˇil ladijsko plovbo po Sredozemlju in Nilu. Za angleško elito, ki
si je lahko privošcˇila (tudi) cˇezoceanska potovanja, je leta 1878 or-
ganiziral prvo turisticˇno potovanje okrog sveta. (Swinglehurst, 1974;
Gyr, 2010). To je bilo obdobje, ko so pricˇeli parniki voziti izletnike po
morjih, jezerih in rekah Škotske (1812), Nemcˇije (1820), Švice (Žene-
vsko jezero, 1823) in drugih vodnih površinah po Evropi (Gyr, 2010).
Prekooceanska potovalna evforija
Z ustanovitvijo družbe Cunard, ki je za povezavo med obema celi-
nama skrbela z ladjo Britannia, se je leta 1844 pricˇelo pravo tekmo-
vanje v hitrosti, udobju in zabavi pri precˇenju Atlantskega oceana.
Omenjena ladja je za plovbo med Liverpoolom in New Yorkom po-
trebovala 14 dni. Z današnjega zornega kota je zanimivo, da je bil v
podpalubju urejen hlev s kravo, ki je nudila sveže mleko potnikom
prvega razreda. Nekaj mest je bilo na ladji namenjenih t. i. medpa-
lubnemu razredu (angl. steerage class), kjer so si potniki sami pripra-
vljali hrano in prenocˇevali v prostoru s skupnimi ležišcˇi. Ladijski hi-
trosti so ladjarji postopoma dodajali tudi neko mero ekskluzivnosti.
Na novih ladjah niso vecˇ smele izostati jedilnice, plesne dvorane in
kadilnice v stilu, kot so jih imele francoske oz. italijanske palacˇe 16.
