Page 184 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 184
Anton Gosar
Destinacije
Morsko križarjenje (angl. cruising) je na videz brezciljno potepanje
od pristanišcˇa do pristanišcˇa s (pogosto) koncˇnim ciljem prispe-
tja v izhodišcˇno pristanišcˇe (iz pristanišcˇa A preko B, C, D in . . .
X pristanišcˇ povratek v pristanišcˇe A). Izhodišcˇno (angl. port-of-
embarkation – poe) in ciljno/koncˇno pristanišcˇe (angl. port-of-de-
barkation – pod) je isto. Za potnike so poleg tega kraja oz. pristani-
šcˇa ob ladijski sprostitveni infrastrukturi in storitvah zanimiva tudi
vmesna pristanišcˇa (angl. port-of-call – poc) oz. enodnevni prive-
zi v njih. Od tod potniki »razišcˇejo« naravno in kulturno bogastvo
kraja in ožjo ter širšo okolico oz. prisostvujejo kulturni izkušnji, ki
jo je ladjar pripravil posebej zanje. Praviloma ladje za križarjenje
184 proti vecˇeru zapustijo vmesno pristanišcˇe (poc) in se odpravijo k
naslednji ali pa že k ciljni – tudi izhodišcˇni – luki. Vendar v Evropi pa
tudi drugod po svetu (Azija) vedno pogosteje srecˇujemo odstopanja
od nacˇela »krožne poti«, ki je v Ameriki (Karibi), Avstraliji (Nova Ze-
landija), in na Srednjem vzhodu (Emirati) še vedno dokaj ustaljeno.
Izjeme v pravilu o identicˇnem izhodišcˇnem in koncˇnem pristani-
šcˇu najdemo še v primerih premešcˇanja (angl. repositioning) ladij iz
enega v drug bazen delovanja. Najbolj utecˇena premešcˇanja so med
Sredozemskim morjem in Karibskim otocˇjem, ko na jesen vecˇina la-
dij zapusti Sredozemlje in se na pomlad vrne z vecˇmesecˇne plovbe
med pristanišcˇi v Srednji in Južni Ameriki oz. po Karibih v Evropo. To
pravilo ne velja za vse ladje posameznega ladjarja, nekateri ohranja-
jo ponudbo na dolocˇenem obmocˇju z manjšim številom ladij tudi v
vremensko manj ugodnih okolišcˇinah.
Ob pregledu in geografski analizi obmocˇij, ki jih na svetovnem
spletu ponujajo ladjarji, opažamo, da je številcˇno najbogatejša in
vsebinsko najraznovrstnejša ponudba križarjenj na severni polobli.
Cˇ e za mejnika poleg ekvatorja upoštevamo še nicˇelni poldnevnik
(Greenwich) in datumsko mejo (na Pacifiku), potem med destinaci-
jami križarjenja izstopata severna in zahodna hemisfera. Tam ladjar-
ji ponujajo kar 19 obmocˇij/destinacij; najbolj obiskana je regija zaho-
dnega Atlantskega oceana, med Severno in Južno Ameriko: Baham-
sko otocˇje, Bermudsko otocˇje, Karibsko otocˇje kot celota in njihovi
posamezni deli (vzhod, zahod in jug), Mehika, jv zda in Panamski
prekop. Obmocˇje severna in vzhodna hemisfera zajema 14 naslovov
obmocˇij intenzivnega križarjenja, prednostno so tod v interesu lad-
Destinacije
Morsko križarjenje (angl. cruising) je na videz brezciljno potepanje
od pristanišcˇa do pristanišcˇa s (pogosto) koncˇnim ciljem prispe-
tja v izhodišcˇno pristanišcˇe (iz pristanišcˇa A preko B, C, D in . . .
X pristanišcˇ povratek v pristanišcˇe A). Izhodišcˇno (angl. port-of-
embarkation – poe) in ciljno/koncˇno pristanišcˇe (angl. port-of-de-
barkation – pod) je isto. Za potnike so poleg tega kraja oz. pristani-
šcˇa ob ladijski sprostitveni infrastrukturi in storitvah zanimiva tudi
vmesna pristanišcˇa (angl. port-of-call – poc) oz. enodnevni prive-
zi v njih. Od tod potniki »razišcˇejo« naravno in kulturno bogastvo
kraja in ožjo ter širšo okolico oz. prisostvujejo kulturni izkušnji, ki
jo je ladjar pripravil posebej zanje. Praviloma ladje za križarjenje
184 proti vecˇeru zapustijo vmesno pristanišcˇe (poc) in se odpravijo k
naslednji ali pa že k ciljni – tudi izhodišcˇni – luki. Vendar v Evropi pa
tudi drugod po svetu (Azija) vedno pogosteje srecˇujemo odstopanja
od nacˇela »krožne poti«, ki je v Ameriki (Karibi), Avstraliji (Nova Ze-
landija), in na Srednjem vzhodu (Emirati) še vedno dokaj ustaljeno.
Izjeme v pravilu o identicˇnem izhodišcˇnem in koncˇnem pristani-
šcˇu najdemo še v primerih premešcˇanja (angl. repositioning) ladij iz
enega v drug bazen delovanja. Najbolj utecˇena premešcˇanja so med
Sredozemskim morjem in Karibskim otocˇjem, ko na jesen vecˇina la-
dij zapusti Sredozemlje in se na pomlad vrne z vecˇmesecˇne plovbe
med pristanišcˇi v Srednji in Južni Ameriki oz. po Karibih v Evropo. To
pravilo ne velja za vse ladje posameznega ladjarja, nekateri ohranja-
jo ponudbo na dolocˇenem obmocˇju z manjšim številom ladij tudi v
vremensko manj ugodnih okolišcˇinah.
Ob pregledu in geografski analizi obmocˇij, ki jih na svetovnem
spletu ponujajo ladjarji, opažamo, da je številcˇno najbogatejša in
vsebinsko najraznovrstnejša ponudba križarjenj na severni polobli.
Cˇ e za mejnika poleg ekvatorja upoštevamo še nicˇelni poldnevnik
(Greenwich) in datumsko mejo (na Pacifiku), potem med destinaci-
jami križarjenja izstopata severna in zahodna hemisfera. Tam ladjar-
ji ponujajo kar 19 obmocˇij/destinacij; najbolj obiskana je regija zaho-
dnega Atlantskega oceana, med Severno in Južno Ameriko: Baham-
sko otocˇje, Bermudsko otocˇje, Karibsko otocˇje kot celota in njihovi
posamezni deli (vzhod, zahod in jug), Mehika, jv zda in Panamski
prekop. Obmocˇje severna in vzhodna hemisfera zajema 14 naslovov
obmocˇij intenzivnega križarjenja, prednostno so tod v interesu lad-
