Page 180 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 180
Anton Gosar
stoletja (npr. visok, zaobljen steklen strop). Višek elegance, hitrosti in
udobja pa je predstavljala v Bristolu v Walesu zgrajena ladja Titanik.
Spletne strani navajajo 51 knjižnih del in nekaj filmov in dokumen-
tarcev, ki obravnavajo usodo te ladje. Veljala je za vrhunec ladjarske
tehnike tistega cˇasa. Kot prva ladja na svetu je imela v podpalubju
plavalni bazen in teniško igrišcˇe. Njeno izgradnjo je za angleško la-
dijsko družbo White Star Line financiral ameriški magnat – železar-
ski »tajkun« J. P. Morgan. Dosegla je lahko hitrost, višjo od 40 km/h
(24 vozlov), sprejela bi lahko 2.435 potnikov in 892 cˇlanov posadke;
imela je 20 reševalnih cˇolnov za 1.178 potnikov. Na dan inavguracijske
plovbe 10. aprila 1912 se je nanjo vkrcalo 1.336 potnikov (325 v prvem,
305 v drugem in 706 v tretjem razredu) in 888 cˇlanov posadke (23
žensk, 865 moških). Lahkomiselnost posadke (in potnikov) je 4 dni
180 kasneje privedla do nocˇnega trka z ledeno goro. Nesrecˇo je preživelo
le 710 oseb: 61 % iz I. razreda, 41 % iz II. razreda in 25 % iz III. razreda
ter 22 % cˇlanov moške in 87 % cˇlanov ženske posadke. (Davenport-
Hines, 2012) Po doslej znanih podatkih so bili na Titaniku 4 Sloven-
ci, ga. Manica in g. Franc Korun iz Milj pri Kranju pa sta dogodek
preživela in dosegla visoko starost v domovini (Slovenski potniki,
2012).
Zaton cˇezoceanske potniške plovbe
Nesrecˇa ni zaustavila tekme v hitrosti precˇenja Atlantika (in eksklu-
zivnosti ladijskih storitev). Presenetljiv je bil dosežek italijanskega
ladjedelništva pri gradnji hitrih in udobnih potniških ladij. V Genovi
splovljena ladja Rex je leta 1933 s povprecˇno hitrostjo 24 vozlov pre-
vozila razdaljo med Gibraltarjem in New Yorkom v 4 dneh, 13 urah
in 58 minutah. Modri trak je bil v njeni posesti dve leti. Ladja Rex
je povezana s slovensko pomorsko dedišcˇino. V zacˇetku septembra
leta 1944 so tržaški vlacˇilci po nalogu nemških okupacijskih sil lad-
jo privlekli v plitvino med Izolo in Koprom (pod današnjo bolnico) v
nameri, da jo zavarujejo med bombardiranjem Trsta. Eskadrilja an-
gleškega raf (Royal Air Force) je bila o tem obvešcˇena in je le nekaj
dni zatem v 3 preletih nanjo izstrelila vecˇ deset raket ter jo, gorecˇo,
potopila. Zatem je bila skoraj desetletje dolgo vir surovine za jeseni-
ško železarno. Okrog potopljenega Rexa so se spletle številne zgodbe
in legende. O njem prepevajo Zmelkoow (»Gravitacija«), Drago Mi-
slej Mef (»Junak . . .«), romaneskni roman je o njej spisal Ivan Sivec,
osebno zbirko pa hrani Izolan Marjan Kralj (http://www.rex-mk.si).
stoletja (npr. visok, zaobljen steklen strop). Višek elegance, hitrosti in
udobja pa je predstavljala v Bristolu v Walesu zgrajena ladja Titanik.
Spletne strani navajajo 51 knjižnih del in nekaj filmov in dokumen-
tarcev, ki obravnavajo usodo te ladje. Veljala je za vrhunec ladjarske
tehnike tistega cˇasa. Kot prva ladja na svetu je imela v podpalubju
plavalni bazen in teniško igrišcˇe. Njeno izgradnjo je za angleško la-
dijsko družbo White Star Line financiral ameriški magnat – železar-
ski »tajkun« J. P. Morgan. Dosegla je lahko hitrost, višjo od 40 km/h
(24 vozlov), sprejela bi lahko 2.435 potnikov in 892 cˇlanov posadke;
imela je 20 reševalnih cˇolnov za 1.178 potnikov. Na dan inavguracijske
plovbe 10. aprila 1912 se je nanjo vkrcalo 1.336 potnikov (325 v prvem,
305 v drugem in 706 v tretjem razredu) in 888 cˇlanov posadke (23
žensk, 865 moških). Lahkomiselnost posadke (in potnikov) je 4 dni
180 kasneje privedla do nocˇnega trka z ledeno goro. Nesrecˇo je preživelo
le 710 oseb: 61 % iz I. razreda, 41 % iz II. razreda in 25 % iz III. razreda
ter 22 % cˇlanov moške in 87 % cˇlanov ženske posadke. (Davenport-
Hines, 2012) Po doslej znanih podatkih so bili na Titaniku 4 Sloven-
ci, ga. Manica in g. Franc Korun iz Milj pri Kranju pa sta dogodek
preživela in dosegla visoko starost v domovini (Slovenski potniki,
2012).
Zaton cˇezoceanske potniške plovbe
Nesrecˇa ni zaustavila tekme v hitrosti precˇenja Atlantika (in eksklu-
zivnosti ladijskih storitev). Presenetljiv je bil dosežek italijanskega
ladjedelništva pri gradnji hitrih in udobnih potniških ladij. V Genovi
splovljena ladja Rex je leta 1933 s povprecˇno hitrostjo 24 vozlov pre-
vozila razdaljo med Gibraltarjem in New Yorkom v 4 dneh, 13 urah
in 58 minutah. Modri trak je bil v njeni posesti dve leti. Ladja Rex
je povezana s slovensko pomorsko dedišcˇino. V zacˇetku septembra
leta 1944 so tržaški vlacˇilci po nalogu nemških okupacijskih sil lad-
jo privlekli v plitvino med Izolo in Koprom (pod današnjo bolnico) v
nameri, da jo zavarujejo med bombardiranjem Trsta. Eskadrilja an-
gleškega raf (Royal Air Force) je bila o tem obvešcˇena in je le nekaj
dni zatem v 3 preletih nanjo izstrelila vecˇ deset raket ter jo, gorecˇo,
potopila. Zatem je bila skoraj desetletje dolgo vir surovine za jeseni-
ško železarno. Okrog potopljenega Rexa so se spletle številne zgodbe
in legende. O njem prepevajo Zmelkoow (»Gravitacija«), Drago Mi-
slej Mef (»Junak . . .«), romaneskni roman je o njej spisal Ivan Sivec,
osebno zbirko pa hrani Izolan Marjan Kralj (http://www.rex-mk.si).
