Page 189 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 189
Nekatere znacˇilnosti in izbrani ucˇinki križarjenj 189
stitveno ponudbo). Novejša iz obsežne flote švicarskega ladjarja Vi-
king, ki pluje po Donavi, ima 4.750 brt in sprejme 190 potnikov; po-
dobno tudi nova ladja iz flote kitajskega ladjarja Yangtze Cruises, ki
ima 4.587 brt in sprejme 216 potnikov. Znacˇilno za ladijska potova-
nja po rekah je, da se potniki vkrcajo v enem, torej zacˇetnem, in izkr-
cajo v drugem, ciljnem, pristanišcˇu ter vmes obišcˇejo zanimive kra-
je/obmocˇja ob reki.
Ladje za križarjenje gradijo le v štirih vecˇjih, specializiranih lad-
jedelnicah na svetu; prav vse so v Evropi. Sloveniji najbližja je itali-
janska ladjedelnica Fincantieri v Tržicˇu (Monfalcone). Fincantieri –
Cantieri Navali Italiani S.p.A., s promotivnim geslom The Sea Ahead,
zaposluje nekaj sto delavcev iz Slovenije (npr. v okviru podjetij za
krmiljenje prezracˇevalnih sistemov na ladjah). Družba se postavlja
ob bok renomiranim ladjedelnicam v Nemcˇiji (Meyer Werft v Papen-
burgu, ob reki Ems), Franciji (Chantiers de l’Atlantique v Nantes-St.
Nazaire) in na Finskem (Wärtsilä Perno v Turkuju). Zanimivo je, da
vecˇino pogonskih agregatov za ladje, ki jih dokoncˇujejo ladjedelni-
ce po svetu, izdelujejo v Dolini pri Trstu (San Dorligo della Valle).
Do pred kratkim so bili delni ali vecˇinski lastniki v omenjenih ladje-
delnicah Korejci – oz. družba stx Europa, a je bila le-ta primorana
pred kratkim razglasiti stecˇaj. Navedene ladjedelnice so se vrnile k
evropskim koreninam oz. imajo druge vecˇinske lastnike (Nemci so
prevzeli finsko ladjedelnico). Obstajajo tudi manjše ladjedelnice za
potniške ladje na Hrvaškem, v Rusiji, Indiji in na Kitajskem, ki pa
se poslov, povezanih z gradnjo vecˇjih ladij za križarjenja, ne lotevajo
(Wilde, 2018). Narocˇila za nove potniške ladje so v nenehnem vzpo-
nu, saj so ladjarji do leta 2025 v ladjedelnicah narocˇili kar 131 ladij za
križarjenje; ladjedelnica Fincantieri ima pri tem obcˇuten delež, saj
bodo v 6 letih pri njih splovili skoraj 1/3 vseh novih ladij za križarje-
nja na svetu (38 ladij, 29 % ), torej po 5 do 7 na leto (Cruise Industry
News, 2020).
V novih, po letu 2000 splovljenih ladjah prevladujejo kabine z bal-
koni; notranje in zunanje z okni so pri teh ladjah številcˇno bistveno
okrnjene. Slednja namestitev je cenejša, apartmaji v višjih nadstro-
pjih pa dražji. Storitve na ladjah so dostopne vsem potnikom, delitev
na razrede, kot so jih imele prekooceanke, ni vecˇ. Ladjarji za speci-
ficˇno ponudbo ladje (npr. vstop v posebej renomirane, gurmanske
restavracije) vse pogosteje postavljajo pogoje, tj. uporabo tocˇk zve-
stobe (lojalnost ladjarju) ali placˇilo (Cruise Ship Mapper, 2015).
stitveno ponudbo). Novejša iz obsežne flote švicarskega ladjarja Vi-
king, ki pluje po Donavi, ima 4.750 brt in sprejme 190 potnikov; po-
dobno tudi nova ladja iz flote kitajskega ladjarja Yangtze Cruises, ki
ima 4.587 brt in sprejme 216 potnikov. Znacˇilno za ladijska potova-
nja po rekah je, da se potniki vkrcajo v enem, torej zacˇetnem, in izkr-
cajo v drugem, ciljnem, pristanišcˇu ter vmes obišcˇejo zanimive kra-
je/obmocˇja ob reki.
Ladje za križarjenje gradijo le v štirih vecˇjih, specializiranih lad-
jedelnicah na svetu; prav vse so v Evropi. Sloveniji najbližja je itali-
janska ladjedelnica Fincantieri v Tržicˇu (Monfalcone). Fincantieri –
Cantieri Navali Italiani S.p.A., s promotivnim geslom The Sea Ahead,
zaposluje nekaj sto delavcev iz Slovenije (npr. v okviru podjetij za
krmiljenje prezracˇevalnih sistemov na ladjah). Družba se postavlja
ob bok renomiranim ladjedelnicam v Nemcˇiji (Meyer Werft v Papen-
burgu, ob reki Ems), Franciji (Chantiers de l’Atlantique v Nantes-St.
Nazaire) in na Finskem (Wärtsilä Perno v Turkuju). Zanimivo je, da
vecˇino pogonskih agregatov za ladje, ki jih dokoncˇujejo ladjedelni-
ce po svetu, izdelujejo v Dolini pri Trstu (San Dorligo della Valle).
Do pred kratkim so bili delni ali vecˇinski lastniki v omenjenih ladje-
delnicah Korejci – oz. družba stx Europa, a je bila le-ta primorana
pred kratkim razglasiti stecˇaj. Navedene ladjedelnice so se vrnile k
evropskim koreninam oz. imajo druge vecˇinske lastnike (Nemci so
prevzeli finsko ladjedelnico). Obstajajo tudi manjše ladjedelnice za
potniške ladje na Hrvaškem, v Rusiji, Indiji in na Kitajskem, ki pa
se poslov, povezanih z gradnjo vecˇjih ladij za križarjenja, ne lotevajo
(Wilde, 2018). Narocˇila za nove potniške ladje so v nenehnem vzpo-
nu, saj so ladjarji do leta 2025 v ladjedelnicah narocˇili kar 131 ladij za
križarjenje; ladjedelnica Fincantieri ima pri tem obcˇuten delež, saj
bodo v 6 letih pri njih splovili skoraj 1/3 vseh novih ladij za križarje-
nja na svetu (38 ladij, 29 % ), torej po 5 do 7 na leto (Cruise Industry
News, 2020).
V novih, po letu 2000 splovljenih ladjah prevladujejo kabine z bal-
koni; notranje in zunanje z okni so pri teh ladjah številcˇno bistveno
okrnjene. Slednja namestitev je cenejša, apartmaji v višjih nadstro-
pjih pa dražji. Storitve na ladjah so dostopne vsem potnikom, delitev
na razrede, kot so jih imele prekooceanke, ni vecˇ. Ladjarji za speci-
ficˇno ponudbo ladje (npr. vstop v posebej renomirane, gurmanske
restavracije) vse pogosteje postavljajo pogoje, tj. uporabo tocˇk zve-
stobe (lojalnost ladjarju) ali placˇilo (Cruise Ship Mapper, 2015).
