Page 194 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 194
Anton Gosar
tlacˇnimi vodnimi in sonicˇnimi topovi, na ladjo se obcˇasno vkrcajo
tudi oboroženi varnostniki. Ena izmed ladij ladjarja Seabourn je le-
ta 2018 v Malaški ožini že uspešno uporabila sonicˇni top. Reševanje
zdravstvenih težav je stvar medicinske ekipe na ladji, v primeru epi-
demije pa je izvedba potovanja ogrožena. Mednarodna zdravstvena
organizacija navaja, da 0,15 % potnikov zahteva oskrbo zdravstvenih
služb na ladji. Norovirusi in druge gastroenterološke infekcije (sal-
monela) so v zadnjih petih letih zaustavile že 22 krajših križarjenj.
Potnike posadka redno opozarja in vabi k dezinfekciji rok. Poškod-
be in celo smrtni primeri so pogosto posledica sprošcˇenosti potni-
kov (Cardemil in Hall, 2019). Koronavirus (covid-19) je v zacˇetku leta
2020 za nekaj tednov zaustavil skoraj vse dejavnosti ladjarjev. Lad-
jam ni bil dovoljen vstop v pristanišcˇa v bojazni, da med prebivalce
194 pristaniških mest ne bi zanesli bolezni. Potniki z ladij se niso smeli
izkrcati, mnogi so se na ladjah okužili z virusom.
Ucˇinki in problemi množicˇnih turisticˇnih križarjenj
Glede na število narocˇil za sodobne ladje za križarjenje, zaradi de-
mografskih (porasti deleža starejših prebivalcev) oz. socialnih oko-
lišcˇin, tj. rasti števila oseb/gospodinjstev, ki po premoženju v t. i.
»srednji razred« (predvsem v državah bric (Brazilija, Rusija, Indija
in Kitajska)), je realno pricˇakovati, da nadaljnjemu razcvetu križar-
jenj po svetovnih morjih še ni videti konca. Strokovnjaki tej gospo-
darski veji napovedujejo vecˇ kot sedemodstotno letno rast oz. pod-
vojitev števila uporabnikov teh turisticˇnih storitev v enem desetle-
tju. Svetovna turisticˇna organizacija navaja, da je azijski kontinent
(šele) v inicialni fazi interesa za križarjenja, medtem ko je Evropa v
zacˇetnem obdobju, severnoameriški kontinent pa v osrednji fazi ra-
sti. Zasicˇenosti v tej veji turizma še zdalecˇ ni zaznati (World Tourism
Organization, 2010, str. 19). Za križarjenje željne potnike se odpira-
jo nove, obiska vredne destinacije – denimo: zalivske države, jv Azi-
ja, Amazonija, severozahodni preliv (Beringova ožina), Grenlandija,
Mozambik in druge.
Obenem ladjarji vedno znova išcˇejo možnosti za širitev storitev na
ladjah in ponudbo novih doživljajev na kopnem. Družba Royal Ca-
ribbean je zakupila otocˇek v zalivu Glacier Bay na Aljaski, na njem
postavila bivališcˇa za okrog 1.400 prebivalcev in zgradila pristanišcˇe
ter dala le-tega v upravljanje domorodcem. Ladjarji so postopoma
zakupili tudi nekaj otokov v Karibskem morju, na njih zgradili zaba-
tlacˇnimi vodnimi in sonicˇnimi topovi, na ladjo se obcˇasno vkrcajo
tudi oboroženi varnostniki. Ena izmed ladij ladjarja Seabourn je le-
ta 2018 v Malaški ožini že uspešno uporabila sonicˇni top. Reševanje
zdravstvenih težav je stvar medicinske ekipe na ladji, v primeru epi-
demije pa je izvedba potovanja ogrožena. Mednarodna zdravstvena
organizacija navaja, da 0,15 % potnikov zahteva oskrbo zdravstvenih
služb na ladji. Norovirusi in druge gastroenterološke infekcije (sal-
monela) so v zadnjih petih letih zaustavile že 22 krajših križarjenj.
Potnike posadka redno opozarja in vabi k dezinfekciji rok. Poškod-
be in celo smrtni primeri so pogosto posledica sprošcˇenosti potni-
kov (Cardemil in Hall, 2019). Koronavirus (covid-19) je v zacˇetku leta
2020 za nekaj tednov zaustavil skoraj vse dejavnosti ladjarjev. Lad-
jam ni bil dovoljen vstop v pristanišcˇa v bojazni, da med prebivalce
194 pristaniških mest ne bi zanesli bolezni. Potniki z ladij se niso smeli
izkrcati, mnogi so se na ladjah okužili z virusom.
Ucˇinki in problemi množicˇnih turisticˇnih križarjenj
Glede na število narocˇil za sodobne ladje za križarjenje, zaradi de-
mografskih (porasti deleža starejših prebivalcev) oz. socialnih oko-
lišcˇin, tj. rasti števila oseb/gospodinjstev, ki po premoženju v t. i.
»srednji razred« (predvsem v državah bric (Brazilija, Rusija, Indija
in Kitajska)), je realno pricˇakovati, da nadaljnjemu razcvetu križar-
jenj po svetovnih morjih še ni videti konca. Strokovnjaki tej gospo-
darski veji napovedujejo vecˇ kot sedemodstotno letno rast oz. pod-
vojitev števila uporabnikov teh turisticˇnih storitev v enem desetle-
tju. Svetovna turisticˇna organizacija navaja, da je azijski kontinent
(šele) v inicialni fazi interesa za križarjenja, medtem ko je Evropa v
zacˇetnem obdobju, severnoameriški kontinent pa v osrednji fazi ra-
sti. Zasicˇenosti v tej veji turizma še zdalecˇ ni zaznati (World Tourism
Organization, 2010, str. 19). Za križarjenje željne potnike se odpira-
jo nove, obiska vredne destinacije – denimo: zalivske države, jv Azi-
ja, Amazonija, severozahodni preliv (Beringova ožina), Grenlandija,
Mozambik in druge.
Obenem ladjarji vedno znova išcˇejo možnosti za širitev storitev na
ladjah in ponudbo novih doživljajev na kopnem. Družba Royal Ca-
ribbean je zakupila otocˇek v zalivu Glacier Bay na Aljaski, na njem
postavila bivališcˇa za okrog 1.400 prebivalcev in zgradila pristanišcˇe
ter dala le-tega v upravljanje domorodcem. Ladjarji so postopoma
zakupili tudi nekaj otokov v Karibskem morju, na njih zgradili zaba-
