Page 244 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 244
Darija Cvikl
privlacˇne za turiste in turisticˇne ponudnike, kjer so v ospredju bolj
socio-kulturne vrednote kot fizicˇne lastnosti dreves. Gozdni turizem
je na Kitajskem opredeljen kot neposredna in posredna raba narav-
nih in kulturnih atrakcij gozda v turisticˇne namene ob spoštovanju
njegove biološke celovitosti (Chen in Nakama, 2012). Cˇ asovno se na-
stanek gozdnega turizma na Kitajskem enacˇi s simpozijem 1981. leta,
kjer se je pojem gozdni turizem pojavil s t. i. memorandumom o ra-
zvoju gozdnega turizma, ki ga je objavilo ministrstvo za gozdarstvo,
prakticˇno pa z ustanovitvijo prvega nacionalnega gozdnega parka
istega leta (Dachang, 2001, str. 239). Na Japonskem, kjer je zacˇetek
uporabe pojma gozdni turizem sovpadal s pojavom velike reforme
v zacˇetku 80. let prejšnjega stoletja (Oura, 2018; Chen et al., 2019).
Opredeljen je kot tip podeželskega zdravstvenega turizma, kot kot
244 duševna in fizicˇna sprostitev, ki temelji na psiholoških in fizioloških
zdravilnih ucˇinkih gozdnih obmocˇij na cˇloveka (Ohe idr., 2017, str.
323). Obstaja še opredelitev turizma dobrega pocˇutja v gozdu, ki ga
je definirala H. Konu (2015) in se šteje kot podvrsta zdravstvenega tu-
rizma, katerega cilj je poleg krepitve telesnega in duševnega zdravja
zagotoviti tudi prijetno in razkošno doživetje na naravno privlacˇnih
gozdnih zemljišcˇih, ki predstavljajo naravni vir za razvoj turizma do-
brega pocˇutja v gozdu.
Na osnovi zgoraj podanih opredelitev je možno oblikovati defini-
cijo gozdnega turizma, ki upošteva oba pristopa: gozdni turizem je
tip turizma, ki poteka v gozdu ali njegovi bližini in temelji na narav-
nih in izvedenih danostih gozda. Naravne danosti izhajajo iz eko-
sistemskih storitev, tj. tistih, ki jih gozd zagotavlja sam po sebi in-
situ, in izvedenih (antropogenih), ki pa so nastale s posredovanjem
cˇloveka in se uporabljajo za zadovoljevanje turisticˇnih potreb. Turi-
sti svoje potrebe zadovoljujejo na podlagi turisticˇnih gozdnih pro-
duktov in storitev, ki imajo lahko ekonomske in neekonomske ucˇin-
ke. To pomeni, da lahko koristijo tudi brezplacˇne danosti gozda, kot
so njegove naravne in socio-kulturne znamenitosti, ki nimajo nepo-
srednih ekonomskih ucˇinkov in se štejejo kot javno dobro. Gozdni
turizem sodi torej v tip turizma, ki se izvaja v naravi, z dokaj širo-
kim naborom danosti in koristi za uporabnika. Temelji na ekološkem
in trajnostnem konceptu (Costanza idr., 1997), kjer je ohranjanje bi-
odiverzitete temeljno izhodišcˇe pri dolgorocˇnem nacˇrtovanju turi-
sticˇne dejavnosti in izvajanju gozdnih turisticˇnih aktivnosti (Fennell,
2009).
privlacˇne za turiste in turisticˇne ponudnike, kjer so v ospredju bolj
socio-kulturne vrednote kot fizicˇne lastnosti dreves. Gozdni turizem
je na Kitajskem opredeljen kot neposredna in posredna raba narav-
nih in kulturnih atrakcij gozda v turisticˇne namene ob spoštovanju
njegove biološke celovitosti (Chen in Nakama, 2012). Cˇ asovno se na-
stanek gozdnega turizma na Kitajskem enacˇi s simpozijem 1981. leta,
kjer se je pojem gozdni turizem pojavil s t. i. memorandumom o ra-
zvoju gozdnega turizma, ki ga je objavilo ministrstvo za gozdarstvo,
prakticˇno pa z ustanovitvijo prvega nacionalnega gozdnega parka
istega leta (Dachang, 2001, str. 239). Na Japonskem, kjer je zacˇetek
uporabe pojma gozdni turizem sovpadal s pojavom velike reforme
v zacˇetku 80. let prejšnjega stoletja (Oura, 2018; Chen et al., 2019).
Opredeljen je kot tip podeželskega zdravstvenega turizma, kot kot
244 duševna in fizicˇna sprostitev, ki temelji na psiholoških in fizioloških
zdravilnih ucˇinkih gozdnih obmocˇij na cˇloveka (Ohe idr., 2017, str.
323). Obstaja še opredelitev turizma dobrega pocˇutja v gozdu, ki ga
je definirala H. Konu (2015) in se šteje kot podvrsta zdravstvenega tu-
rizma, katerega cilj je poleg krepitve telesnega in duševnega zdravja
zagotoviti tudi prijetno in razkošno doživetje na naravno privlacˇnih
gozdnih zemljišcˇih, ki predstavljajo naravni vir za razvoj turizma do-
brega pocˇutja v gozdu.
Na osnovi zgoraj podanih opredelitev je možno oblikovati defini-
cijo gozdnega turizma, ki upošteva oba pristopa: gozdni turizem je
tip turizma, ki poteka v gozdu ali njegovi bližini in temelji na narav-
nih in izvedenih danostih gozda. Naravne danosti izhajajo iz eko-
sistemskih storitev, tj. tistih, ki jih gozd zagotavlja sam po sebi in-
situ, in izvedenih (antropogenih), ki pa so nastale s posredovanjem
cˇloveka in se uporabljajo za zadovoljevanje turisticˇnih potreb. Turi-
sti svoje potrebe zadovoljujejo na podlagi turisticˇnih gozdnih pro-
duktov in storitev, ki imajo lahko ekonomske in neekonomske ucˇin-
ke. To pomeni, da lahko koristijo tudi brezplacˇne danosti gozda, kot
so njegove naravne in socio-kulturne znamenitosti, ki nimajo nepo-
srednih ekonomskih ucˇinkov in se štejejo kot javno dobro. Gozdni
turizem sodi torej v tip turizma, ki se izvaja v naravi, z dokaj širo-
kim naborom danosti in koristi za uporabnika. Temelji na ekološkem
in trajnostnem konceptu (Costanza idr., 1997), kjer je ohranjanje bi-
odiverzitete temeljno izhodišcˇe pri dolgorocˇnem nacˇrtovanju turi-
sticˇne dejavnosti in izvajanju gozdnih turisticˇnih aktivnosti (Fennell,
2009).
