Page 249 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 249
Gozdni turizem 249
Med turisticˇne aktivnosti, ki se izvajajo v gozdu, štejemo gozdne
naravne danosti in koristi, ki jih gozd ponuja svojim obiskovalcem,
turisticˇni ponudniki pa na njihovi podlagi oblikujejo svojo turisticˇno
ponudbo. Sem štejemo izobraževalno-varstvene turisticˇne vsebine
(kot npr. preucˇevanje rastlin, turisticˇne ucˇne gozdne poti, ki poleg
drevesnih vrst oznacˇujejo živalske vrste, spoznavanje gozdnih pro-
duktov, opozarjanje na koristnost in sožitje med posameznimi vr-
stami, turisticˇni orientacijski pohodi) ter lokalno turisticˇno kulina-
riko z vkljucˇevanjem vseh gozdnih produktov. Tudi oddih in uživa-
nje v estetiki gozdnega habitata in gozdne pokrajine je ena izmed
socialno-kulturnih vrednot gozda, ki lahko sodi med turisticˇne ak-
tivnosti.
Nadalje se med turisticˇne aktivnosti v gozdu štejejo tudi izvede-
ne turisticˇne aktivnosti, kot so npr. paintball, softball, adrenalinski
parki ipd. Sem sodijo še izvajanje sprehodov, pohodništvo, uporaba
igral v gozdu.
Med turisticˇne gozdne aktivnosti prištevamo tudi izvajanje zdra-
vilnih in »wellness« turisticˇnih aktivnosti v gozdu ter izkorišcˇanje
pomirjujocˇe zdravilnih ucˇinkov gozda, npr. v obliki terapevtskih vr-
tov, refleksoterapije na borovih iglicah, joge, gozdne »selfness«, anti-
stresnih programov in atmosferskega zdravljenja. Zelo uveljavljeno
in razprostranjeno je izvajanje rekreativnih aktivnosti (kolesarjenje,
tek, taborjenje, treking, gorsko kolesarjenje . . .).
Ena manj znanih turisticˇnih aktivnosti, ki se izvaja tudi v gozdu, je
opazovanje ptic (v Sloveniji je bilo opažnih 380 vrst).
V nadaljevanju so navedene države, kjer so turisticˇne aktivnosti v
gozdu institucionalizirane na ravni države ali pa so jih ekonomsko
valorizirali raziskovalci oz. pristojne institucije. Na Japonskem po-
nujajo t. i. »gozdne kopeli« (oz. Shinrin-yoku). Gre za obliko gozdne
relaksacije, združene z rekreacijo (Konu, 2015, str. 6). Koncept goz-
dne kopeli sloni na zmožnosti naravnega okolja, da pomaga ljudem
obnoviti izcˇrpane zmogljivosti za usmerjanje pozornosti, medseboj-
ne prilagodljivosti in združevanja (Nilsson idr., 2011, str. 9) ter da od-
pravi ali omili psihosomatska obolenja in duševni stres. Gozd je pr-
vi izmed zelenih naravnih prostorov, kjer se ljudje najlažje sprosti-
jo, saj stik z njim zvišuje stopnjo psihološkega dobrega pocˇutja (an-
gl. psychological well-being). Ta aktivnost se prišteva med turisticˇne
produkte dobrega pocˇutja na osnovi gozda in se je v zadnjih petih le-
tih aplikativno prenesla tudi v Evropo. V turizem dobrega pocˇutja so
Med turisticˇne aktivnosti, ki se izvajajo v gozdu, štejemo gozdne
naravne danosti in koristi, ki jih gozd ponuja svojim obiskovalcem,
turisticˇni ponudniki pa na njihovi podlagi oblikujejo svojo turisticˇno
ponudbo. Sem štejemo izobraževalno-varstvene turisticˇne vsebine
(kot npr. preucˇevanje rastlin, turisticˇne ucˇne gozdne poti, ki poleg
drevesnih vrst oznacˇujejo živalske vrste, spoznavanje gozdnih pro-
duktov, opozarjanje na koristnost in sožitje med posameznimi vr-
stami, turisticˇni orientacijski pohodi) ter lokalno turisticˇno kulina-
riko z vkljucˇevanjem vseh gozdnih produktov. Tudi oddih in uživa-
nje v estetiki gozdnega habitata in gozdne pokrajine je ena izmed
socialno-kulturnih vrednot gozda, ki lahko sodi med turisticˇne ak-
tivnosti.
Nadalje se med turisticˇne aktivnosti v gozdu štejejo tudi izvede-
ne turisticˇne aktivnosti, kot so npr. paintball, softball, adrenalinski
parki ipd. Sem sodijo še izvajanje sprehodov, pohodništvo, uporaba
igral v gozdu.
Med turisticˇne gozdne aktivnosti prištevamo tudi izvajanje zdra-
vilnih in »wellness« turisticˇnih aktivnosti v gozdu ter izkorišcˇanje
pomirjujocˇe zdravilnih ucˇinkov gozda, npr. v obliki terapevtskih vr-
tov, refleksoterapije na borovih iglicah, joge, gozdne »selfness«, anti-
stresnih programov in atmosferskega zdravljenja. Zelo uveljavljeno
in razprostranjeno je izvajanje rekreativnih aktivnosti (kolesarjenje,
tek, taborjenje, treking, gorsko kolesarjenje . . .).
Ena manj znanih turisticˇnih aktivnosti, ki se izvaja tudi v gozdu, je
opazovanje ptic (v Sloveniji je bilo opažnih 380 vrst).
V nadaljevanju so navedene države, kjer so turisticˇne aktivnosti v
gozdu institucionalizirane na ravni države ali pa so jih ekonomsko
valorizirali raziskovalci oz. pristojne institucije. Na Japonskem po-
nujajo t. i. »gozdne kopeli« (oz. Shinrin-yoku). Gre za obliko gozdne
relaksacije, združene z rekreacijo (Konu, 2015, str. 6). Koncept goz-
dne kopeli sloni na zmožnosti naravnega okolja, da pomaga ljudem
obnoviti izcˇrpane zmogljivosti za usmerjanje pozornosti, medseboj-
ne prilagodljivosti in združevanja (Nilsson idr., 2011, str. 9) ter da od-
pravi ali omili psihosomatska obolenja in duševni stres. Gozd je pr-
vi izmed zelenih naravnih prostorov, kjer se ljudje najlažje sprosti-
jo, saj stik z njim zvišuje stopnjo psihološkega dobrega pocˇutja (an-
gl. psychological well-being). Ta aktivnost se prišteva med turisticˇne
produkte dobrega pocˇutja na osnovi gozda in se je v zadnjih petih le-
tih aplikativno prenesla tudi v Evropo. V turizem dobrega pocˇutja so
