Page 247 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 247
Gozdni turizem
Preglednica 11.1 Atributi gozda, na osnovi katerih so formirani dejavniki turisticˇne
privlacˇnosti gozda s pripadajocˇo literaturo
(1) (2) (3)
Neokrnjena narava in njena lepota, klima, Dejavnik Reitsamer idr. (2016),
gozdnata pokrajina, prisotnost tekocˇe vo- naravnih Kim (2014), Cracolici in
de, letni cˇas, slikovit gozdni rob, prisotnost znacˇilnosti Nijkamp (2008), Beerli
raznolikih in številnih rastlinskih živalskih in Martin (2004), Balo-
vrst v gozdu, velikost dreves, prosojnost glu in McCleary (1999),
krošenj Hu in Ritchie (1993)
Primerno ucˇno okolje, prisotnost izobraže- Informacij- Kim (2014), Cracolici in
valnih vsebin, prisotnost lokalne kulturne ski dejavnik Nijkamp (2008), Beerli
dedišcˇine in zgodovinskih atrakcij, zgodbe in Martin (2004), Balo-
o gozdu (vraže in miti), informacije, infor- glu in McCleary (1999)
macijske table in kažipoti, naravno okolje,
ki je dobro za zdravje (zdravilni ucˇinki dre- 247
ves (fitoncidi), naravni antibiotiki . . .)
Dostop do turisticˇne destinacije in ure- Infrastruk- Reitsamer idr. (2016),
jenost gozdnih poti, dostop do informa- turni dejav- Kim (2014), Beerli in
cijske tehnologije (wi-fi, telefonski signal nik Martin (2004), Hu in
itd.), bližina/prisotnost ceste oz. Prome- Ritchie (1993)
ta, primernost okolja za rekreacijo, opre-
ma za izvajanje športne dejavnosti, cˇisto-
cˇa/neonesnaženost
Kvaliteta prenocˇitev v gozdu ali v bližini Ekonomski Papatheodorou in Pa-
gozda, prisotnost restavracij oz. Prehramb- dejavnik ppas (2017), Kim (2014),
nih obratov ter planinskih kocˇ v gozdu ali Beerli in Martin (2004),
v bližini gozda, cenovna raven v obratih v Hu in Ritchie (1993)
gozdu in v bližini gozda
Varnost, gnecˇa obiskovalcev v gozdu, sa- Dejavnik Kim (2014), Cracolici in
mota v gozdu brez obiskovalcev, jasna pra- varnosti Nijkamp (2008), Beerli
vila uporabe gozda (kje je dovoljeno kole- in Martin (2004)
sarjenje, kje se ne sme izven oznacˇenih po-
ti, kje se lahko nabira gobe . . .)
Nadaljevanje na naslednji strani
Nekatere oblike turisticˇnih aktivnosti v gozdu po svetu
Gozd se uporablja v turisticˇne namene že vsaj tako dolgo, kot se upo-
rablja v lesnoproizvodni namen (Martin, 2007). Turisticˇne aktivnos-
ti, ki se izvajajo v gozdu, lahko na splošno delimo na pasivne (npr.
uživanje v razgledu), aktivne (npr. kolesarjenje), potrošniško usmer-
jene (npr. ribolov) ali nepotrošniško usmerjene (npr. hoja ali opazo-
vanje ptic) (Bell idr., 2009). Gozdne turisticˇne aktivnosti slonijo na
naravnih virih gozda, in sicer na biotski raznovrstnosti rastlinskih in
Preglednica 11.1 Atributi gozda, na osnovi katerih so formirani dejavniki turisticˇne
privlacˇnosti gozda s pripadajocˇo literaturo
(1) (2) (3)
Neokrnjena narava in njena lepota, klima, Dejavnik Reitsamer idr. (2016),
gozdnata pokrajina, prisotnost tekocˇe vo- naravnih Kim (2014), Cracolici in
de, letni cˇas, slikovit gozdni rob, prisotnost znacˇilnosti Nijkamp (2008), Beerli
raznolikih in številnih rastlinskih živalskih in Martin (2004), Balo-
vrst v gozdu, velikost dreves, prosojnost glu in McCleary (1999),
krošenj Hu in Ritchie (1993)
Primerno ucˇno okolje, prisotnost izobraže- Informacij- Kim (2014), Cracolici in
valnih vsebin, prisotnost lokalne kulturne ski dejavnik Nijkamp (2008), Beerli
dedišcˇine in zgodovinskih atrakcij, zgodbe in Martin (2004), Balo-
o gozdu (vraže in miti), informacije, infor- glu in McCleary (1999)
macijske table in kažipoti, naravno okolje,
ki je dobro za zdravje (zdravilni ucˇinki dre- 247
ves (fitoncidi), naravni antibiotiki . . .)
Dostop do turisticˇne destinacije in ure- Infrastruk- Reitsamer idr. (2016),
jenost gozdnih poti, dostop do informa- turni dejav- Kim (2014), Beerli in
cijske tehnologije (wi-fi, telefonski signal nik Martin (2004), Hu in
itd.), bližina/prisotnost ceste oz. Prome- Ritchie (1993)
ta, primernost okolja za rekreacijo, opre-
ma za izvajanje športne dejavnosti, cˇisto-
cˇa/neonesnaženost
Kvaliteta prenocˇitev v gozdu ali v bližini Ekonomski Papatheodorou in Pa-
gozda, prisotnost restavracij oz. Prehramb- dejavnik ppas (2017), Kim (2014),
nih obratov ter planinskih kocˇ v gozdu ali Beerli in Martin (2004),
v bližini gozda, cenovna raven v obratih v Hu in Ritchie (1993)
gozdu in v bližini gozda
Varnost, gnecˇa obiskovalcev v gozdu, sa- Dejavnik Kim (2014), Cracolici in
mota v gozdu brez obiskovalcev, jasna pra- varnosti Nijkamp (2008), Beerli
vila uporabe gozda (kje je dovoljeno kole- in Martin (2004)
sarjenje, kje se ne sme izven oznacˇenih po-
ti, kje se lahko nabira gobe . . .)
Nadaljevanje na naslednji strani
Nekatere oblike turisticˇnih aktivnosti v gozdu po svetu
Gozd se uporablja v turisticˇne namene že vsaj tako dolgo, kot se upo-
rablja v lesnoproizvodni namen (Martin, 2007). Turisticˇne aktivnos-
ti, ki se izvajajo v gozdu, lahko na splošno delimo na pasivne (npr.
uživanje v razgledu), aktivne (npr. kolesarjenje), potrošniško usmer-
jene (npr. ribolov) ali nepotrošniško usmerjene (npr. hoja ali opazo-
vanje ptic) (Bell idr., 2009). Gozdne turisticˇne aktivnosti slonijo na
naravnih virih gozda, in sicer na biotski raznovrstnosti rastlinskih in
