Page 280 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 280
Iztok Boncˇina
verskih in astroloških do znanstvenih, raziskovalnih ali samo ljubi-
teljskih, od nekdaj iskali kraje na Zemlji, od koder se zvezde in pla-
neti bolje vidijo. Obiskovali so svetišcˇa, ki so preucˇevala nebesne po-
jave, da bi na svoja življenjska vprašanja od svecˇenikov ali svecˇenic
dobili odgovore, »zapisane v zvezdah«.
Obliki vesoljskega turizma, ki sta v tem trenutku aktualni, sta t. i.
suborbitalni in orbitalni turizem. Ni pa za prihodnji turizem privlacˇ-
na samo orbita okoli Zemlje, kajti zasnovani so že nacˇrti za turisticˇne
polete na Luno in Mars, ki v zadnjih letih vzbujajo novo domišlji-
jo potencialnim vesoljskim potnikom. Cˇ e že ne bodo v doglednem
cˇasu izvedene, pa lahko tovrstne ideje posledicˇno vplivajo na vecˇjo
popularnost komercialnih poletov v vesolje. Po vsej verjetnosti se bo
z razmahom komercialnih dejavnosti v vesolju nadaljeval tudi evo-
280 lucijski razvoj vesoljskega pogleda, na zacˇetku v bližini našega pla-
neta, pozneje pa tudi na tleh prihodnjih naselbin na Luni, Marsu in
nekaterih drugih telesih Osoncˇja.
Terminologija vesoljskega turizma
Cˇ eprav se je izraz »vesoljski turizem« že precej uveljavil, pa termino-
logija, ki bi natancˇneje opredeljevala in oznacˇevala astro- in vesolj-
ski turizem, še ni dolocˇena oz. poenotena. Zato raziskovalci ta pojav
opredeljujejo in poimenujejo s svojimi besedami, pogosto precej ne-
skladno. Dolocˇeno zmedo v terminologijo vesoljskega turizma vna-
šajo tudi vesoljske turisticˇne agencije, ki se izogibajo nazivom »turi-
sticˇen« ali »turist« in želijo za vesoljske potnike uporabljati izraze, kot
so »zasebni raziskovalec vesolja« ali »zasebni udeleženec vesoljske-
ga poleta«. Razlicˇne definicije vesoljskega turizma lahko preberemo
tudi pri državnih vesoljskih agencijah. Evropska vesoljska agencija
vesoljski turizem opredeljuje kot »dejavnost, ki spremlja zasebno fi-
nancirane in izvajane suborbitalne polete in z njimi povezan razvoj
tehnologije, ki je podrejena trgu vesoljskega turizma« (Gálvez, 2008).
Ameriška državna vesoljska agencija nasa in ruski Roskozmos sta se
dogovorila, da bodo zasebne potnike v orbito imenovali »udeležen-
ci vesoljskih poletov« (angl. spaceflight participant), da bi jih locˇili
od profesionalnih astronavtov oz. kozmonavtov. Nekateri raziskoval-
ci opozarjajo, da zaradi majhnega števila potnikov in ekskluzivnosti
poletov v vesolje teh ljudi še ne moremo imenovati turisti. Turizem
naj bi bilo, po definiciji, potovanje za rekreacijo in prostocˇasne na-
mene, dejavnosti potnikov med vesoljskim poletom pa so bližje ti-
verskih in astroloških do znanstvenih, raziskovalnih ali samo ljubi-
teljskih, od nekdaj iskali kraje na Zemlji, od koder se zvezde in pla-
neti bolje vidijo. Obiskovali so svetišcˇa, ki so preucˇevala nebesne po-
jave, da bi na svoja življenjska vprašanja od svecˇenikov ali svecˇenic
dobili odgovore, »zapisane v zvezdah«.
Obliki vesoljskega turizma, ki sta v tem trenutku aktualni, sta t. i.
suborbitalni in orbitalni turizem. Ni pa za prihodnji turizem privlacˇ-
na samo orbita okoli Zemlje, kajti zasnovani so že nacˇrti za turisticˇne
polete na Luno in Mars, ki v zadnjih letih vzbujajo novo domišlji-
jo potencialnim vesoljskim potnikom. Cˇ e že ne bodo v doglednem
cˇasu izvedene, pa lahko tovrstne ideje posledicˇno vplivajo na vecˇjo
popularnost komercialnih poletov v vesolje. Po vsej verjetnosti se bo
z razmahom komercialnih dejavnosti v vesolju nadaljeval tudi evo-
280 lucijski razvoj vesoljskega pogleda, na zacˇetku v bližini našega pla-
neta, pozneje pa tudi na tleh prihodnjih naselbin na Luni, Marsu in
nekaterih drugih telesih Osoncˇja.
Terminologija vesoljskega turizma
Cˇ eprav se je izraz »vesoljski turizem« že precej uveljavil, pa termino-
logija, ki bi natancˇneje opredeljevala in oznacˇevala astro- in vesolj-
ski turizem, še ni dolocˇena oz. poenotena. Zato raziskovalci ta pojav
opredeljujejo in poimenujejo s svojimi besedami, pogosto precej ne-
skladno. Dolocˇeno zmedo v terminologijo vesoljskega turizma vna-
šajo tudi vesoljske turisticˇne agencije, ki se izogibajo nazivom »turi-
sticˇen« ali »turist« in želijo za vesoljske potnike uporabljati izraze, kot
so »zasebni raziskovalec vesolja« ali »zasebni udeleženec vesoljske-
ga poleta«. Razlicˇne definicije vesoljskega turizma lahko preberemo
tudi pri državnih vesoljskih agencijah. Evropska vesoljska agencija
vesoljski turizem opredeljuje kot »dejavnost, ki spremlja zasebno fi-
nancirane in izvajane suborbitalne polete in z njimi povezan razvoj
tehnologije, ki je podrejena trgu vesoljskega turizma« (Gálvez, 2008).
Ameriška državna vesoljska agencija nasa in ruski Roskozmos sta se
dogovorila, da bodo zasebne potnike v orbito imenovali »udeležen-
ci vesoljskih poletov« (angl. spaceflight participant), da bi jih locˇili
od profesionalnih astronavtov oz. kozmonavtov. Nekateri raziskoval-
ci opozarjajo, da zaradi majhnega števila potnikov in ekskluzivnosti
poletov v vesolje teh ljudi še ne moremo imenovati turisti. Turizem
naj bi bilo, po definiciji, potovanje za rekreacijo in prostocˇasne na-
mene, dejavnosti potnikov med vesoljskim poletom pa so bližje ti-
