Page 281 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 281
Vesoljski turizem 281
stim, ki jih pocˇnejo astronavti, kot tistim, ki naj bi jih pocˇeli turisti.
Zato se jim zdi »javno potovanje v vesolje« ali »zasebni polet v veso-
lje« primernejši izraz kot »vesoljski turizem« (Klemm in Markkanen,
2011).
Tudi zasebni vesoljski potniki, ki so doslej samoplacˇniško odpoto-
vali v orbito okoli Zemlje, nasprotujejo izrazu »vesoljski turizem« in
imajo svoje mnenje o tem, kako bi želeli biti imenovani. Poudarja-
jo, da njihova vloga med poletom na Mednarodno vesoljsko postajo
in bivanjem na njej ni bila samo opazovanje in uživanje, temvecˇ so
na potovanju opravljali tudi znanstvene poizkuse. Dennis Tito ve-
soljskega turizma ne vidi kot pocˇitnic v smislu sprošcˇanja, zato želi,
da se ga obravnava bolj kot popotnika in ne zgolj turista. Rad bi, da
bi ga poznali kot neodvisnega raziskovalca. Mediji, ki so spremljali
njegov polet, so mu nadeli razlicˇne oznake, npr. »komercialni astro-
navt«, »civilni astronavt«, celo »psevdoastronavt«. Richard Garriott
bi raje videl, da ga imenujejo »zasebni astronavt«, Gregory Olsen bi
bil rajši »zasebni raziskovalec«, Anousheh Ansari pa se pocˇuti bolj
kot »zasebna vesoljska raziskovalka« (Khan, 2015). Tudi južnoafriški
milijonar Mark Shuttleworth je sebe opisal kot »pionirja komercial-
nih vesoljskih potovanj«. Po vrnitvi z Mednarodne vesoljske postaje
je povedal: »Nisem znanstvenik, še manj profesionalni astronavt, za-
gotovo pa nisem turist.« (Knight, 2002)
Tudi pri poimenovanju astroturizma, torej oblike turizma, pove-
zanega z vesoljem, kjer udeleženci ne zapustijo Zemljinega površja,
obstaja razlikovanje. Naletimo lahko na izraze, kot so »zvezdni turi-
zem« (angl. star tourism) po analogiji iz grške besede astron – zvez-
da, »nebesni ekoturizem« (angl. celestial ecotourism) in »astronom-
ski turizem« (angl. astronomical tourism). Lahko pa predvidevamo,
da se bodo tudi v vesoljskem turizmu pojavili novi, morda še neznani
izrazi, ki jih bodo v prihodnosti uporabljali za poimenovanje novih
oblik vesoljskega turizma.
V pricˇujocˇem poglavju bomo sledili trenutno najbolj uveljavljeni
definiciji za turizem, povezan z vesoljem. Za zvrst turizma ki se do-
gaja ali se bo dogajala v vesolju, torej nad Karmanovo linijo,1 bomo
1. Karmanova linija, imenovana po madžarsko-ameriškem matematiku in inženir-
ju Theodorju von Karmanu, je navidezna razmejitev pri 100 kilometrih višine in pred-
stavlja grobo administrativno mejo Zemljine atmosfere z vesoljem. V petdesetih le-
tih prejšnjega stoletja jo je definirala Mednarodna aeronavticˇna zveza (fr. Fédération
Aéronautique Internationale).
stim, ki jih pocˇnejo astronavti, kot tistim, ki naj bi jih pocˇeli turisti.
Zato se jim zdi »javno potovanje v vesolje« ali »zasebni polet v veso-
lje« primernejši izraz kot »vesoljski turizem« (Klemm in Markkanen,
2011).
Tudi zasebni vesoljski potniki, ki so doslej samoplacˇniško odpoto-
vali v orbito okoli Zemlje, nasprotujejo izrazu »vesoljski turizem« in
imajo svoje mnenje o tem, kako bi želeli biti imenovani. Poudarja-
jo, da njihova vloga med poletom na Mednarodno vesoljsko postajo
in bivanjem na njej ni bila samo opazovanje in uživanje, temvecˇ so
na potovanju opravljali tudi znanstvene poizkuse. Dennis Tito ve-
soljskega turizma ne vidi kot pocˇitnic v smislu sprošcˇanja, zato želi,
da se ga obravnava bolj kot popotnika in ne zgolj turista. Rad bi, da
bi ga poznali kot neodvisnega raziskovalca. Mediji, ki so spremljali
njegov polet, so mu nadeli razlicˇne oznake, npr. »komercialni astro-
navt«, »civilni astronavt«, celo »psevdoastronavt«. Richard Garriott
bi raje videl, da ga imenujejo »zasebni astronavt«, Gregory Olsen bi
bil rajši »zasebni raziskovalec«, Anousheh Ansari pa se pocˇuti bolj
kot »zasebna vesoljska raziskovalka« (Khan, 2015). Tudi južnoafriški
milijonar Mark Shuttleworth je sebe opisal kot »pionirja komercial-
nih vesoljskih potovanj«. Po vrnitvi z Mednarodne vesoljske postaje
je povedal: »Nisem znanstvenik, še manj profesionalni astronavt, za-
gotovo pa nisem turist.« (Knight, 2002)
Tudi pri poimenovanju astroturizma, torej oblike turizma, pove-
zanega z vesoljem, kjer udeleženci ne zapustijo Zemljinega površja,
obstaja razlikovanje. Naletimo lahko na izraze, kot so »zvezdni turi-
zem« (angl. star tourism) po analogiji iz grške besede astron – zvez-
da, »nebesni ekoturizem« (angl. celestial ecotourism) in »astronom-
ski turizem« (angl. astronomical tourism). Lahko pa predvidevamo,
da se bodo tudi v vesoljskem turizmu pojavili novi, morda še neznani
izrazi, ki jih bodo v prihodnosti uporabljali za poimenovanje novih
oblik vesoljskega turizma.
V pricˇujocˇem poglavju bomo sledili trenutno najbolj uveljavljeni
definiciji za turizem, povezan z vesoljem. Za zvrst turizma ki se do-
gaja ali se bo dogajala v vesolju, torej nad Karmanovo linijo,1 bomo
1. Karmanova linija, imenovana po madžarsko-ameriškem matematiku in inženir-
ju Theodorju von Karmanu, je navidezna razmejitev pri 100 kilometrih višine in pred-
stavlja grobo administrativno mejo Zemljine atmosfere z vesoljem. V petdesetih le-
tih prejšnjega stoletja jo je definirala Mednarodna aeronavticˇna zveza (fr. Fédération
Aéronautique Internationale).
