Page 282 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 282
Iztok Boncˇina
uporabljali termin »vesoljski turizem«, za turizem, povezan z veso-
ljem, ki se dogaja na Zemlji ali v njeni atmosferi (vendar pod Karma-
novo linijo), pa bomo uporabljali splošni termin »astroturizem«.
Astroturizem – predhodnik vesoljskega turizma
Astroturizem je eden pomembnejših predhodnikov vesoljskega tu-
rizma, saj je obcˇudovanje zvezdnega neba in drugih zanimivih ne-
besnih pojavov od nekdaj spodbujalo domišljijo, pri mnogih opazo-
valcih pa tudi željo oz. sanjarjenja, da bi nekocˇ poleteli v nebesne šir-
jave nad nami. Danes domišljijo vzbujajo tudi obiski sodobnih tele-
skopov, planetarijev, ogledi izstrelitev vesoljskih raket itd. Med pred-
hodnike astroturistov lahko štejemo popotnike, ki so romali v staro-
davna svetišcˇa oz. anticˇne observatorije po nasvete bogov ali napo-
282 vedi prihodnjih dogodkov, ter svecˇenike, ki so potovali po deželi in
iskali boljše kraje za opazovanje neba. Pozneje so astronomi ali raz-
iskovalci odhajali na razlicˇne lokacije, kjer so lahko bolje spremljali
dolocˇene nebesne pojave, npr. Soncˇeve in Lunine mrke ali gibanje
planetov. Znani tovrstni dogodek je potovanje kapitana Jamesa Coo-
ka leta 1769, ko je iz Anglije odplul na Tahiti opazovat prehod Venere
preko Sonca.
Za razvoj opazovalnega astroturizma sta po mnenju FayosSole idr.
(2014) kljucˇna predvsem dva dejavnika. Prvi je povecˇan interes za
astronomijo, ki se je v 20. stoletju – najvecˇ po drugi svetovni vojni
– pojavil med širšo populacijo. Spodbudili so ga uspehi znanstveno-
fantasticˇne literature (od Julesa Verna dalje) ter velik tehnološki na-
predek pri raziskovanju vesolja. Dolocˇen delež imajo tudi znanstveni
in znanstvenofantasticˇni filmi ter popularna kultura sodobnega cˇa-
sa, ki se dotika vesoljskih tem. Drugi dejavnik je vse vecˇja svetlobna
onesnaženost urbanih okolij, predvsem razvitega sveta. Cˇ e hocˇejo
ljubitelji zvezdnatega neba uživati v manj svetlih objektih na nebu,
morajo iz osvetljenih mest potovati že kar dalecˇ stran od motecˇe sve-
tlobe. V astroturizmu lahko prepoznamo dve obliki, ki smo jih opre-
delili kot opazovalni in doživljajski astroturizem.
Opazovalni astroturizem predvsem zahodnim turistom odkriva
lepote vesolja in jim na novo predstavlja že zelo okrnjen pogled na
temno nebo, posuto z zvezdami, in privlacˇnost nenavadnih pojavov
na nebu, kot so Lunini ali Soncˇevi mrki, meteorji, kometi, polarni
sij. Njegove osnovne tipološke oblike lahko zacˇrtamo kot (Goehlich,
2007; Spennemann, 2007; Cater, 2010; Weaver, 2011):
uporabljali termin »vesoljski turizem«, za turizem, povezan z veso-
ljem, ki se dogaja na Zemlji ali v njeni atmosferi (vendar pod Karma-
novo linijo), pa bomo uporabljali splošni termin »astroturizem«.
Astroturizem – predhodnik vesoljskega turizma
Astroturizem je eden pomembnejših predhodnikov vesoljskega tu-
rizma, saj je obcˇudovanje zvezdnega neba in drugih zanimivih ne-
besnih pojavov od nekdaj spodbujalo domišljijo, pri mnogih opazo-
valcih pa tudi željo oz. sanjarjenja, da bi nekocˇ poleteli v nebesne šir-
jave nad nami. Danes domišljijo vzbujajo tudi obiski sodobnih tele-
skopov, planetarijev, ogledi izstrelitev vesoljskih raket itd. Med pred-
hodnike astroturistov lahko štejemo popotnike, ki so romali v staro-
davna svetišcˇa oz. anticˇne observatorije po nasvete bogov ali napo-
282 vedi prihodnjih dogodkov, ter svecˇenike, ki so potovali po deželi in
iskali boljše kraje za opazovanje neba. Pozneje so astronomi ali raz-
iskovalci odhajali na razlicˇne lokacije, kjer so lahko bolje spremljali
dolocˇene nebesne pojave, npr. Soncˇeve in Lunine mrke ali gibanje
planetov. Znani tovrstni dogodek je potovanje kapitana Jamesa Coo-
ka leta 1769, ko je iz Anglije odplul na Tahiti opazovat prehod Venere
preko Sonca.
Za razvoj opazovalnega astroturizma sta po mnenju FayosSole idr.
(2014) kljucˇna predvsem dva dejavnika. Prvi je povecˇan interes za
astronomijo, ki se je v 20. stoletju – najvecˇ po drugi svetovni vojni
– pojavil med širšo populacijo. Spodbudili so ga uspehi znanstveno-
fantasticˇne literature (od Julesa Verna dalje) ter velik tehnološki na-
predek pri raziskovanju vesolja. Dolocˇen delež imajo tudi znanstveni
in znanstvenofantasticˇni filmi ter popularna kultura sodobnega cˇa-
sa, ki se dotika vesoljskih tem. Drugi dejavnik je vse vecˇja svetlobna
onesnaženost urbanih okolij, predvsem razvitega sveta. Cˇ e hocˇejo
ljubitelji zvezdnatega neba uživati v manj svetlih objektih na nebu,
morajo iz osvetljenih mest potovati že kar dalecˇ stran od motecˇe sve-
tlobe. V astroturizmu lahko prepoznamo dve obliki, ki smo jih opre-
delili kot opazovalni in doživljajski astroturizem.
Opazovalni astroturizem predvsem zahodnim turistom odkriva
lepote vesolja in jim na novo predstavlja že zelo okrnjen pogled na
temno nebo, posuto z zvezdami, in privlacˇnost nenavadnih pojavov
na nebu, kot so Lunini ali Soncˇevi mrki, meteorji, kometi, polarni
sij. Njegove osnovne tipološke oblike lahko zacˇrtamo kot (Goehlich,
2007; Spennemann, 2007; Cater, 2010; Weaver, 2011):
