Page 66 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
Metod Šuligoj
(kot ga razumemo danes) v tem delu Slovenije segajo v obdobje ita-
lijanskega fašizma (Kavrecˇicˇ, 2017; Todero, 2010). Še posebej zanimiv
je primer pokopališcˇa v Logu pod Mangartom, kjer so pokopani Bo-
šnjaki. Islamska skupnost v Sloveniji je leta 2007 z dovoljenjem Zavo-
da za varstvo kulturne dedišcˇine Slovenije – Obmocˇnega urada No-
va Gorica križe na grobovih zamenjala z muslimanskimi nagrobniki
(Zamenjani križi v Logu pod Mangartom, 2007).
Poleg mitraljeznih in topniških položajev ter mreže jam in jarkov
– npr. Kolovrat, muzej prve svetovne vojne na prostem – sta v na-
ravnem okolju doline postavljena dva zelo prepoznavna primera sa-
kralnih zgradb: (a) Javorca, spominska cerkev Svetega Duha (ki jo je
leta 1916 zgradila avstro-ogrska vojska), (b) Ruska kapelica pod prela-
zom Vršicˇ pri Kranjski Gori (ki so jo leta 1916 zgradili ruski ujetniki) je
66 postala simbol prijateljstva in kraj spomina ter letnih srecˇanj oblasti
držav in cerkva (in drugih javnosti) Slovenije in Rusije.
Kobariški muzej, ki je bil leta 1993 uvršcˇen med finaliste za nagra-
do Evropski muzej leta, je eden najreprezentativnejših razstavljavcev
dedišcˇine. Muzej je povezan s svetovno vojno in je istega leta prejel
muzejsko nagrado Sveta Evrope, kar jasno kaže na njegovo medna-
rodno prepoznavnost in pomen. Svoj vlogo in pomen v Posocˇju, kot
tudi širše v nacionalnem ali celo srednjeevropskem prostoru, izka-
zuje še danes, ko je s približno 64.000 obiskovalci letno6 med najbolj
obiskanimi muzeji v Sloveniji, a se na drugi strani vseeno težko pri-
merja s tistimi najreprezentativnejšimi primeri temacˇnega turizma
na globalnem nivoju (Šuligoj in Jovanovic´, 2019, str. 98). Danes so to-
rej obmocˇja bivših bojišcˇ »velike vojne« zgledni primeri, ki promovi-
rajo mir, spomin, imajo pa tudi izobraževalno noto; dedišcˇina soške
fronte je zanimiva za turiste vseh vpletenih narodnosti: od srednje-
evropskih in balkanskih narodov do Italijanov in njihovih zahodnih
zaveznikov. Posocˇje je danes v mednarodnem prostoru poznano kot
destinacija temacˇnega turizma (najbolj poznana tovrstna turisticˇna
destinacije v Sloveniji), kjer Fundacija Poti miru v Posocˇju od leta
2000 dalje ponuja vso znanstveno, strokovno in promocijsko pod-
poro.7
Pomembno priznanje, ki bo pripomoglo k nadaljnji uveljavitvi de-
dišcˇine prve svetovne vojne v mednarodnem prostoru, je podelitev
6. Podatek velja za leto 2017.
7. Vecˇ o tem je mogocˇe najti na http://www.potmiru.si/.
(kot ga razumemo danes) v tem delu Slovenije segajo v obdobje ita-
lijanskega fašizma (Kavrecˇicˇ, 2017; Todero, 2010). Še posebej zanimiv
je primer pokopališcˇa v Logu pod Mangartom, kjer so pokopani Bo-
šnjaki. Islamska skupnost v Sloveniji je leta 2007 z dovoljenjem Zavo-
da za varstvo kulturne dedišcˇine Slovenije – Obmocˇnega urada No-
va Gorica križe na grobovih zamenjala z muslimanskimi nagrobniki
(Zamenjani križi v Logu pod Mangartom, 2007).
Poleg mitraljeznih in topniških položajev ter mreže jam in jarkov
– npr. Kolovrat, muzej prve svetovne vojne na prostem – sta v na-
ravnem okolju doline postavljena dva zelo prepoznavna primera sa-
kralnih zgradb: (a) Javorca, spominska cerkev Svetega Duha (ki jo je
leta 1916 zgradila avstro-ogrska vojska), (b) Ruska kapelica pod prela-
zom Vršicˇ pri Kranjski Gori (ki so jo leta 1916 zgradili ruski ujetniki) je
66 postala simbol prijateljstva in kraj spomina ter letnih srecˇanj oblasti
držav in cerkva (in drugih javnosti) Slovenije in Rusije.
Kobariški muzej, ki je bil leta 1993 uvršcˇen med finaliste za nagra-
do Evropski muzej leta, je eden najreprezentativnejših razstavljavcev
dedišcˇine. Muzej je povezan s svetovno vojno in je istega leta prejel
muzejsko nagrado Sveta Evrope, kar jasno kaže na njegovo medna-
rodno prepoznavnost in pomen. Svoj vlogo in pomen v Posocˇju, kot
tudi širše v nacionalnem ali celo srednjeevropskem prostoru, izka-
zuje še danes, ko je s približno 64.000 obiskovalci letno6 med najbolj
obiskanimi muzeji v Sloveniji, a se na drugi strani vseeno težko pri-
merja s tistimi najreprezentativnejšimi primeri temacˇnega turizma
na globalnem nivoju (Šuligoj in Jovanovic´, 2019, str. 98). Danes so to-
rej obmocˇja bivših bojišcˇ »velike vojne« zgledni primeri, ki promovi-
rajo mir, spomin, imajo pa tudi izobraževalno noto; dedišcˇina soške
fronte je zanimiva za turiste vseh vpletenih narodnosti: od srednje-
evropskih in balkanskih narodov do Italijanov in njihovih zahodnih
zaveznikov. Posocˇje je danes v mednarodnem prostoru poznano kot
destinacija temacˇnega turizma (najbolj poznana tovrstna turisticˇna
destinacije v Sloveniji), kjer Fundacija Poti miru v Posocˇju od leta
2000 dalje ponuja vso znanstveno, strokovno in promocijsko pod-
poro.7
Pomembno priznanje, ki bo pripomoglo k nadaljnji uveljavitvi de-
dišcˇine prve svetovne vojne v mednarodnem prostoru, je podelitev
6. Podatek velja za leto 2017.
7. Vecˇ o tem je mogocˇe najti na http://www.potmiru.si/.
