Page 61 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
Temacˇni turizem

Preglednica 3.1 Izbrani primeri krajev in prireditev, povezanih s temacˇnim
turizmom v Evropi

Kraj Država Opis
Poljska
Koncentracijsko Med letoma 1940 in 1945 je v celotnem kompleksu
taborišcˇe Au- taborišcˇa umrlo vecˇ kot milijon moških, žensk in
schwitz otrok (ocena); taborišcˇe postane simbol holoka-
vsta.
Pompeji Italija
Danes eno najprepoznavnejših italijanskih tu-
Père Lachaise, Pa- Francija risticˇnih atrakcij v bližini Neaplja je bilo unicˇe-
riz no med izbruhom Vezuva leta 79 n. št. Umrli so
vsi prebivalci mesta. Danes je mesto uvršcˇano na
unesco-v seznam svetovne dedišcˇine. 61

Latvijski zapor Latvija Je najvecˇje in tudi najbolj obiskano pokopališcˇe
Karosta – hotel in Francija v Parizu; je tudi najbolj obiskano pokopališcˇe na
muzej, Liepsja svetu. Na pokopališcˇu so pokopani: Jim Morri-
son, Edith Piaf, Frederic Chopin, Honore de Bal-
Pont de l’Alma, zac, Oscar Wilde, Marcel Proust, Eugène Delacro-
Pariz ix, Max Ernst in številni drugi znani Parižani.

Pariške katakom- Francija To je bil vecˇino 20. stoletja (posebej v cˇasu socia-
be lizma) delovni zapor, danes pa služi kot muzej in
Združeno tematski hotel.
Titanic Belfast kraljestvo
V bližnjem tunelu je v prometni nesrecˇi umr-
Kostnica Sedlec Cˇ eška la britanska princesa Diana (1997). Ob mostu je
Flamme de la Liberté, ki je postal nekakšen neu-
radni spomenik v spomin na ta dogodek.

Podzemne kostnice hranijo ostanke približno še-
stih milijonov ljudi in so »najvecˇji grob na svetu«.

Je ena od osrednih atrakcij Severne Irske in spo-
menik pomorske dedišcˇine Belfasta s tragicˇno
zgodbo Titanika.

Je majhna rimokatoliška kapela, kjer se nahajajo
kosti od 40.000 do 70.000 ljudi. Njihove kosti so
bile v mnogih primerih umetniško razporejene,
da so oblikovale okraske in opremo za kapelo.

Nadaljevanje na naslednji strani

prireditev, ki se odvijajo na teh krajih (Kennell idr., 2018), pri cˇemer
se na ta nacˇin lahko potrjuje tudi družinska identiteta: med družin-
skimi cˇlani, ki obišcˇejo kraj trpljenja in smrti, se oblikuje tesnejša
vez, potomci pa se soocˇijo s spomini svojih prednikov in na seda-
njost pogledajo skozi njihove ocˇi (Fallon in Robinson, 2016). Priredi-
tve vecˇjih razsežnosti in s tem povezani spomeniki s cˇasom postane-
jo pomembni simboli, del izjemne dedišcˇine in kolektivnega spomi-
   56   57   58   59   60   61   62   63   64   65   66