Page 68 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 68
Metod Šuligoj
je, ene od držav naslednic nekdanje sfrj, ponuja veliko spominskih
krajev lokalnega, regionalnega ali državnega pomena.
Ne glede na to pa je dedišcˇina druge svetovne vojne še danes ra-
zumljena zelo razlicˇno. Zaradi nekaterih nasilnih (revolucionarnih)
ravnanj komunisticˇnega režima med in takoj po vojni je mogocˇa tu-
di negativna interpretacija vojnega ter povojnega obdobja in s tem
povezane dedišcˇine. Kljub vsem negativnim interpretacijam je v Slo-
veniji še vedno mocˇan poudarek na spominu in ohranjanju spomi-
na na drugo svetovno vojno, na njene žrtve in junake. Za razliko od
drugih držav naslednic sfrj je dedišcˇina, povezana z drugo svetov-
no vojno, v Sloveniji veliko bolj ohranjena in je v mnogih primerih
vkljucˇena v tradicionalne prireditve.10 Vsakega 1. novembra, ob po-
membnih državnih praznikih in drugih pomembnih dneh se ob spo-
68 menikih odvijajo komemoracije/proslave, npr. v spominskem parku
borcev ix. korpusa na Kobilniku ob Trnovem pri Gorici, na Osan-
karici (v spomin na padec pohorskega bataljona) ali v Dražgošah v
spomin na pokol domacˇinov in unicˇenje vasi Dražgoše s strani na-
cistov.11 V zadnjem primeru je vsako leto januarja organiziran tudi
spominski deseturni nocˇni pohod v dolžini 25 km. Tako je tragicˇni
zgodovinski dogodek smiselno povezan z današnjo športno priredi-
tvijo, ki privablja udeležence vseh generacij. Podoben pristop je za-
znan tudi v Ljubljani, kjer je vsako leto maja organiziran pohod ob
žici (»Pot ob žici«) v spomin na obdobje, ko so mesto zasedli in ogra-
dili italijanski fašisti.
Podobno je bil v zacˇetku osemdesetih let prejšnjega stoletja izve-
den tudi prvi kolesarski Maraton Franja (Ljubljana-Cerkno) v spo-
min na znano partizansko bolnišnico Franjo, a zgodovinsko ozad-
je te športne prireditve vseeno ni primerljivo z ozadji predhodno
navedenih primerov – bolnišnica Franja ali zdravnica Franja Bojc-
Bidovec namrecˇ s to športno prireditvijo nista neposredno poveza-
ni. Vsekakor prireditve in kraji spomina na drugo svetovno vojno ni-
so mednarodno prepoznavni in privlacˇni turisticˇni proizvodi, kot je
tisti, ki smo ga predstavlili v primeru dedišcˇine, povezane s prvo sve-
tovno vojno. Najvecˇja izjema je verjetno ravno partizanska bolnišni-
10. Vecˇ o tem je mogocˇe najti v Razaranje jugoslavenske kulture (2014) in Bandur
(2017).
11. Vzdušje je zelo zanimivo, saj udeleženci vseh starosti hodijo z baklami, zastava-
mi in mnogi nosijo na glavi partizansko kapo imenovano titovka ali triglavka.
je, ene od držav naslednic nekdanje sfrj, ponuja veliko spominskih
krajev lokalnega, regionalnega ali državnega pomena.
Ne glede na to pa je dedišcˇina druge svetovne vojne še danes ra-
zumljena zelo razlicˇno. Zaradi nekaterih nasilnih (revolucionarnih)
ravnanj komunisticˇnega režima med in takoj po vojni je mogocˇa tu-
di negativna interpretacija vojnega ter povojnega obdobja in s tem
povezane dedišcˇine. Kljub vsem negativnim interpretacijam je v Slo-
veniji še vedno mocˇan poudarek na spominu in ohranjanju spomi-
na na drugo svetovno vojno, na njene žrtve in junake. Za razliko od
drugih držav naslednic sfrj je dedišcˇina, povezana z drugo svetov-
no vojno, v Sloveniji veliko bolj ohranjena in je v mnogih primerih
vkljucˇena v tradicionalne prireditve.10 Vsakega 1. novembra, ob po-
membnih državnih praznikih in drugih pomembnih dneh se ob spo-
68 menikih odvijajo komemoracije/proslave, npr. v spominskem parku
borcev ix. korpusa na Kobilniku ob Trnovem pri Gorici, na Osan-
karici (v spomin na padec pohorskega bataljona) ali v Dražgošah v
spomin na pokol domacˇinov in unicˇenje vasi Dražgoše s strani na-
cistov.11 V zadnjem primeru je vsako leto januarja organiziran tudi
spominski deseturni nocˇni pohod v dolžini 25 km. Tako je tragicˇni
zgodovinski dogodek smiselno povezan z današnjo športno priredi-
tvijo, ki privablja udeležence vseh generacij. Podoben pristop je za-
znan tudi v Ljubljani, kjer je vsako leto maja organiziran pohod ob
žici (»Pot ob žici«) v spomin na obdobje, ko so mesto zasedli in ogra-
dili italijanski fašisti.
Podobno je bil v zacˇetku osemdesetih let prejšnjega stoletja izve-
den tudi prvi kolesarski Maraton Franja (Ljubljana-Cerkno) v spo-
min na znano partizansko bolnišnico Franjo, a zgodovinsko ozad-
je te športne prireditve vseeno ni primerljivo z ozadji predhodno
navedenih primerov – bolnišnica Franja ali zdravnica Franja Bojc-
Bidovec namrecˇ s to športno prireditvijo nista neposredno poveza-
ni. Vsekakor prireditve in kraji spomina na drugo svetovno vojno ni-
so mednarodno prepoznavni in privlacˇni turisticˇni proizvodi, kot je
tisti, ki smo ga predstavlili v primeru dedišcˇine, povezane s prvo sve-
tovno vojno. Najvecˇja izjema je verjetno ravno partizanska bolnišni-
10. Vecˇ o tem je mogocˇe najti v Razaranje jugoslavenske kulture (2014) in Bandur
(2017).
11. Vzdušje je zelo zanimivo, saj udeleženci vseh starosti hodijo z baklami, zastava-
mi in mnogi nosijo na glavi partizansko kapo imenovano titovka ali triglavka.
