Page 69 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 69
Temacˇni turizem
ca Franja, ki je leta 2015 prejela Znak evropske dedišcˇine.12
Temacˇni turizem in ostala memorialna dedišcˇina 20. stoletja 69
Memorialna dedišcˇina poznega 20. stoletja na Slovenskem ni posle-
dica vecˇjih vojn ali/in mednarodnih spopadov. Leta 1991 se je rav-
no v Sloveniji, nekdanji republiki sfrj, zacˇel t. i. balkanski konflikt v
devetdesetih, ki pa je na slovenskem ozemlju trajal le nekaj dni – v
obliki t. i. desetdnevne vojne. Glavna (vojaška) žarišcˇa so bila:
• na cesti Zagreb (Karlovac)–Ljubljana,
• na meji z Italijo in Avstrijo in
• v posameznih vojašnicah, npr. v Ormožu, ali na strateških tocˇ-
kah, npr. na Nanosu, Kumu.
V primerjavi s spopadi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ali na
Kosovu je imela Slovenija malo žrtev in le nekaj škode na infrastruk-
turi. Klub temu so bili na mnogih mestih postavljeni spomeniki ali
spominske plošcˇe. Uporabljene so bile tehnicˇne (betonske) tehnicˇne
ovire za tanke in druga vojaška vozila, ki jih ni bilo mogocˇe uporabiti
za druge namene.
Spomeniki in druga obeležja, povezana z osamosvojitveno vojno,
v turisticˇnem smislu nimajo pomembne vrednosti; z vidika medna-
rodnega turizma ta mesta še zdalecˇ niso prepoznavna. Podoben pri-
mer pomanjkanja valorizacije in turisticˇne eksploatacije je tudi za-
pušcˇina množicˇnih povojnih pobojev, cˇeprav je bilo v zadnjih letih
v Sloveniji izvedeno sistematicˇno raziskovanje pobojev in je bilo po-
sledicˇno ugotovljenih veliko lokacij – ugotovljenih je bilo 600 loka-
cij prikritih grobišcˇ (Ferenc, 2012).13 V obdobju sfrj niso bile dovo-
ljene preiskave, prenašanje posmrtnih ostankov žrtev, oznacˇevanje
ali obisk teh grobišcˇ (Ferenc, 2012), in cˇeprav je danes vse to mo-
gocˇe, je ta tema v Sloveniji še vedno sporna. Ti zgodovinski dogod-
ki/kraji travmatizirajo in delijo tako slovensko kot tudi postsociali-
sticˇno družbo drugih držav bivše sfrj.
12. Posebej bi bilo potrebno preveriti, kako tuji pa tudi domacˇi udeleženci dojemajo
»spominske športne prireditve«.
13. Slovenija je edina država bivše sfrj, ki te poboje (sistematicˇno) preiskuje vse
od leta 1991 dalje; je tudi edina država, ki je simbolicˇno pokopala žrtve, ne glede na
njihovo narodnost. Prvi pokop je bil izveden že leta 1991 (Ferenc, 2012).
ca Franja, ki je leta 2015 prejela Znak evropske dedišcˇine.12
Temacˇni turizem in ostala memorialna dedišcˇina 20. stoletja 69
Memorialna dedišcˇina poznega 20. stoletja na Slovenskem ni posle-
dica vecˇjih vojn ali/in mednarodnih spopadov. Leta 1991 se je rav-
no v Sloveniji, nekdanji republiki sfrj, zacˇel t. i. balkanski konflikt v
devetdesetih, ki pa je na slovenskem ozemlju trajal le nekaj dni – v
obliki t. i. desetdnevne vojne. Glavna (vojaška) žarišcˇa so bila:
• na cesti Zagreb (Karlovac)–Ljubljana,
• na meji z Italijo in Avstrijo in
• v posameznih vojašnicah, npr. v Ormožu, ali na strateških tocˇ-
kah, npr. na Nanosu, Kumu.
V primerjavi s spopadi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ali na
Kosovu je imela Slovenija malo žrtev in le nekaj škode na infrastruk-
turi. Klub temu so bili na mnogih mestih postavljeni spomeniki ali
spominske plošcˇe. Uporabljene so bile tehnicˇne (betonske) tehnicˇne
ovire za tanke in druga vojaška vozila, ki jih ni bilo mogocˇe uporabiti
za druge namene.
Spomeniki in druga obeležja, povezana z osamosvojitveno vojno,
v turisticˇnem smislu nimajo pomembne vrednosti; z vidika medna-
rodnega turizma ta mesta še zdalecˇ niso prepoznavna. Podoben pri-
mer pomanjkanja valorizacije in turisticˇne eksploatacije je tudi za-
pušcˇina množicˇnih povojnih pobojev, cˇeprav je bilo v zadnjih letih
v Sloveniji izvedeno sistematicˇno raziskovanje pobojev in je bilo po-
sledicˇno ugotovljenih veliko lokacij – ugotovljenih je bilo 600 loka-
cij prikritih grobišcˇ (Ferenc, 2012).13 V obdobju sfrj niso bile dovo-
ljene preiskave, prenašanje posmrtnih ostankov žrtev, oznacˇevanje
ali obisk teh grobišcˇ (Ferenc, 2012), in cˇeprav je danes vse to mo-
gocˇe, je ta tema v Sloveniji še vedno sporna. Ti zgodovinski dogod-
ki/kraji travmatizirajo in delijo tako slovensko kot tudi postsociali-
sticˇno družbo drugih držav bivše sfrj.
12. Posebej bi bilo potrebno preveriti, kako tuji pa tudi domacˇi udeleženci dojemajo
»spominske športne prireditve«.
13. Slovenija je edina država bivše sfrj, ki te poboje (sistematicˇno) preiskuje vse
od leta 1991 dalje; je tudi edina država, ki je simbolicˇno pokopala žrtve, ne glede na
njihovo narodnost. Prvi pokop je bil izveden že leta 1991 (Ferenc, 2012).
