Page 70 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70
Metod Šuligoj
Zakljucˇek
Sodobni temacˇni turizem vkljucˇuje pester izbor destinacij na global-
ni ravni. Vedno nove »temne destinacije«, kot žalostni odraz današ-
nje družbene realnosti, niso pomembne zgolj s turisticˇnega vidika,
ampak tudi, ker lokalnemu prebivalstvu na postkonfliktnih obmo-
cˇjih omogocˇajo izvajanje pridobitnih dejavnosti. So pa po drugi stra-
ni te iste okolišcˇine lahko tudi eticˇno sporne, saj odpirajo stare rane
in dehumanizirajo žrtve.
Cˇ eprav je ta specificˇna oblika turizma zanimiva le dolocˇenemu se-
gmentu turistov, lahko opazimo, da »temne atrakcije« obiskujejo raz-
licˇni profili obiskovalcev. Vse temne atrakcije niso enake, saj so ne-
katere temnejše kot druge, avtenticˇnejše in nudijo intenzivnejše cˇu-
70 stveno doživetje/izkušnjo. Takšni primeri tematske ponudbe so tudi
v Sloveniji. Slovenija je s tovrstno ponudbo tudi mednarodno prepo-
znavna. Trije primeri dedišcˇine – partizanska bolnišnica Franja, spo-
minska cerkvica Javorca in pokopališki kompleks Žale arhitekta Jože-
ta Plecˇnika – so do vkljucˇno leta 2019 prejeli znak evropske kulturne
dedišcˇine. Vse tri lahko umestimo v segment temacˇnega turizma, cˇe-
prav ima predvsem zadnji nekoliko drugacˇen pomen. V formalnem
smislu ti primeri (memorialne) dedišcˇine dopolnjujejo tiste iz Slove-
nije, ki so uvršcˇene na listo unesca. Pri tem je potrebno biti pozo-
ren na pretirano komercializacijo, ki lahko ogrozi avtenticˇne ostanke
preteklih konfliktov. Sodobne uprizoritve (simulacije) preteklih spo-
padov, so zelo zanimive za današnje obiskovalce, ki si lahko na tak
nacˇin ustvarijo boljšo sliko o tem, kako je nek spopad potekal, vidi-
jo (otipajo, uporabijo) uniforme, orožje in podobno. Takšna izvedba
(prireditev) mora biti ustrezno strokovno podprta, strokovno vode-
na ter sam program ustrezno interpretiran. Podobno velja za razne
makete, dokumentarne posnetke/filme in druge sodobne interaktiv-
ne prezentacije v muzejih ter spominskih centrih, ki želijo ustvarjati
razmere za podoživljanje preteklosti. Izhajati je potrebno iz spomin-
skega in edukacijskega pomena teh krajev, prireditev in povezanih
doživetij, ki pa niso (ne smejo biti) povezani z zabavo. V tem kon-
tekstu je potrebno pri razvoju postopati bolj premišljeno, tudi kon-
zervativno, da se izognemo napacˇnim interpretacijam, morebitnim
zlorabam, okorišcˇanju s trpljenjem drugih14 ter da zašcˇitimo spomin
14. Tukaj ne mislimo na ponudbo nastanitvenih kapacitet, hrane in pijacˇe ipd., ki
so nujne za razvoj.
Zakljucˇek
Sodobni temacˇni turizem vkljucˇuje pester izbor destinacij na global-
ni ravni. Vedno nove »temne destinacije«, kot žalostni odraz današ-
nje družbene realnosti, niso pomembne zgolj s turisticˇnega vidika,
ampak tudi, ker lokalnemu prebivalstvu na postkonfliktnih obmo-
cˇjih omogocˇajo izvajanje pridobitnih dejavnosti. So pa po drugi stra-
ni te iste okolišcˇine lahko tudi eticˇno sporne, saj odpirajo stare rane
in dehumanizirajo žrtve.
Cˇ eprav je ta specificˇna oblika turizma zanimiva le dolocˇenemu se-
gmentu turistov, lahko opazimo, da »temne atrakcije« obiskujejo raz-
licˇni profili obiskovalcev. Vse temne atrakcije niso enake, saj so ne-
katere temnejše kot druge, avtenticˇnejše in nudijo intenzivnejše cˇu-
70 stveno doživetje/izkušnjo. Takšni primeri tematske ponudbe so tudi
v Sloveniji. Slovenija je s tovrstno ponudbo tudi mednarodno prepo-
znavna. Trije primeri dedišcˇine – partizanska bolnišnica Franja, spo-
minska cerkvica Javorca in pokopališki kompleks Žale arhitekta Jože-
ta Plecˇnika – so do vkljucˇno leta 2019 prejeli znak evropske kulturne
dedišcˇine. Vse tri lahko umestimo v segment temacˇnega turizma, cˇe-
prav ima predvsem zadnji nekoliko drugacˇen pomen. V formalnem
smislu ti primeri (memorialne) dedišcˇine dopolnjujejo tiste iz Slove-
nije, ki so uvršcˇene na listo unesca. Pri tem je potrebno biti pozo-
ren na pretirano komercializacijo, ki lahko ogrozi avtenticˇne ostanke
preteklih konfliktov. Sodobne uprizoritve (simulacije) preteklih spo-
padov, so zelo zanimive za današnje obiskovalce, ki si lahko na tak
nacˇin ustvarijo boljšo sliko o tem, kako je nek spopad potekal, vidi-
jo (otipajo, uporabijo) uniforme, orožje in podobno. Takšna izvedba
(prireditev) mora biti ustrezno strokovno podprta, strokovno vode-
na ter sam program ustrezno interpretiran. Podobno velja za razne
makete, dokumentarne posnetke/filme in druge sodobne interaktiv-
ne prezentacije v muzejih ter spominskih centrih, ki želijo ustvarjati
razmere za podoživljanje preteklosti. Izhajati je potrebno iz spomin-
skega in edukacijskega pomena teh krajev, prireditev in povezanih
doživetij, ki pa niso (ne smejo biti) povezani z zabavo. V tem kon-
tekstu je potrebno pri razvoju postopati bolj premišljeno, tudi kon-
zervativno, da se izognemo napacˇnim interpretacijam, morebitnim
zlorabam, okorišcˇanju s trpljenjem drugih14 ter da zašcˇitimo spomin
14. Tukaj ne mislimo na ponudbo nastanitvenih kapacitet, hrane in pijacˇe ipd., ki
so nujne za razvoj.