Page 8 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 8
Miha Lesjak, Marijana Sikošek in Simon Kerma
Izkustvena in empiricˇna dejstva kažejo, da se je turizem razvil v
eno najvecˇjih in globalno najpomembnejših gospodarskih panog,
ki po podatkih World Travel Tourism Council iz leta 2019 prispeva
vecˇ kot 10 % v svetovni bruto domacˇi proizvod. Turisticˇna potova-
nja po drugi svetovni vojni beležijo konstantno, domala eksponen-
tno rast. Od leta 1950, ko je potovalo 25 milijonov ljudi, je ta števil-
ka po podatkih Svetovne turisticˇne organizacije ob koncu leta 2019
narasla že na 1,5 milijarde turistov. Ekonomska mocˇ turizma se na
mednarodnem prizorišcˇu kaže predvsem na strani izvoza, kar ob za-
poslovanju velikega števila ljudi omogocˇa pozitivne razvojne mož-
nosti, s tem pa tudi družbeno relevantna pogajalska izhodišcˇa z za-
vestnim vkljucˇevanjem trajnostnih in odgovornih nacˇel. Turisticˇni
sektor (ali turisticˇna industrija) je v tem smislu lahko mocˇan gene-
8 rator družbeno-kulturnega in okoljskega razvoja številnih razvitih in
manj razvitih držav ali regij. Razvoj novih turisticˇnih destinacij tako
med drugim omogocˇa priložnost za odpiranje novih delovnih mest
in zaposlovanje lokalnih prebivalcev, investicije v osnovno in turi-
sticˇno infrastrukturo, povecˇanje financˇnih sredstev in poslovnih pri-
ložnosti, krepitev lokalne identitete in (samo)zavesti, kar se posle-
dicˇno mora odražati tudi v boljši kakovosti življenjske ravni prebi-
valstva. Pa vendar se je potrebno zavedati, da turizem prinaša tako
pozitivne kot tudi negativne ekonomske, družbene in okoljske ucˇin-
ke, zato je nujno potrebno spremljanje njegovih ucˇinkov skozi model
trojnega izida (angl. triple bottom line).
Globalni turizem je v širšem smislu, vsled ekonomskim zakonito-
stim s prevladujocˇo logiko rasti in profita, kot recˇeno, nujno podre-
jen nenehnim družbenim spremembam, ki se odražajo v binarnem
sistemu oblikovanja (ter prepletanja) turisticˇnega povpraševanja in
ponudbe. Želja po potovanju in raziskovanju novih krajev, kultur,
obicˇajev, naravnih atrakcij idr. je pri ljudeh zgodovinsko prisotna. To
pogosto povezujemo z motivi za pocˇitek in regeneracijo, rekreacijo
v privlacˇnem naravnem okolju, kulturno ali religiozno udejstvova-
nje, zabavo ter obiske sorodnikov in prijateljev ali znancev v drugem,
najvecˇkrat tudi drugacˇnem okolju. Razlicˇni pogledi in vrednote po-
sameznikov so tako oblikovali kompleksne turisticˇne potrebe, ki so
jih zaznali ponudniki turisticˇnih storitev, ti pa jih ponujajo razlicˇ-
nim segmentom njihovih uporabnikov. Posameznikove potrebe po
spremembi okolja, svobodi, druženju, ustvarjanju, iskanju novih iz-
kušenj in doživetij so povezane s cˇustvi in so podlaga za motivacijski
Izkustvena in empiricˇna dejstva kažejo, da se je turizem razvil v
eno najvecˇjih in globalno najpomembnejših gospodarskih panog,
ki po podatkih World Travel Tourism Council iz leta 2019 prispeva
vecˇ kot 10 % v svetovni bruto domacˇi proizvod. Turisticˇna potova-
nja po drugi svetovni vojni beležijo konstantno, domala eksponen-
tno rast. Od leta 1950, ko je potovalo 25 milijonov ljudi, je ta števil-
ka po podatkih Svetovne turisticˇne organizacije ob koncu leta 2019
narasla že na 1,5 milijarde turistov. Ekonomska mocˇ turizma se na
mednarodnem prizorišcˇu kaže predvsem na strani izvoza, kar ob za-
poslovanju velikega števila ljudi omogocˇa pozitivne razvojne mož-
nosti, s tem pa tudi družbeno relevantna pogajalska izhodišcˇa z za-
vestnim vkljucˇevanjem trajnostnih in odgovornih nacˇel. Turisticˇni
sektor (ali turisticˇna industrija) je v tem smislu lahko mocˇan gene-
8 rator družbeno-kulturnega in okoljskega razvoja številnih razvitih in
manj razvitih držav ali regij. Razvoj novih turisticˇnih destinacij tako
med drugim omogocˇa priložnost za odpiranje novih delovnih mest
in zaposlovanje lokalnih prebivalcev, investicije v osnovno in turi-
sticˇno infrastrukturo, povecˇanje financˇnih sredstev in poslovnih pri-
ložnosti, krepitev lokalne identitete in (samo)zavesti, kar se posle-
dicˇno mora odražati tudi v boljši kakovosti življenjske ravni prebi-
valstva. Pa vendar se je potrebno zavedati, da turizem prinaša tako
pozitivne kot tudi negativne ekonomske, družbene in okoljske ucˇin-
ke, zato je nujno potrebno spremljanje njegovih ucˇinkov skozi model
trojnega izida (angl. triple bottom line).
Globalni turizem je v širšem smislu, vsled ekonomskim zakonito-
stim s prevladujocˇo logiko rasti in profita, kot recˇeno, nujno podre-
jen nenehnim družbenim spremembam, ki se odražajo v binarnem
sistemu oblikovanja (ter prepletanja) turisticˇnega povpraševanja in
ponudbe. Želja po potovanju in raziskovanju novih krajev, kultur,
obicˇajev, naravnih atrakcij idr. je pri ljudeh zgodovinsko prisotna. To
pogosto povezujemo z motivi za pocˇitek in regeneracijo, rekreacijo
v privlacˇnem naravnem okolju, kulturno ali religiozno udejstvova-
nje, zabavo ter obiske sorodnikov in prijateljev ali znancev v drugem,
najvecˇkrat tudi drugacˇnem okolju. Razlicˇni pogledi in vrednote po-
sameznikov so tako oblikovali kompleksne turisticˇne potrebe, ki so
jih zaznali ponudniki turisticˇnih storitev, ti pa jih ponujajo razlicˇ-
nim segmentom njihovih uporabnikov. Posameznikove potrebe po
spremembi okolja, svobodi, druženju, ustvarjanju, iskanju novih iz-
kušenj in doživetij so povezane s cˇustvi in so podlaga za motivacijski
