Page 12 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
Miha Lesjak, Marijana Sikošek in Simon Kerma
licˇnih motivov za potovanja, ki generirajo posebne, tematske oblike
turizma. Nelocˇljivi del tematskega turizma so tako znacˇilne vsebi-
ne turisticˇnih storitev in produktov na destinaciji, ki se nanašajo na
posebne potovalne motive posameznikov. Zato so tako posamicˇni
produkti kot sestavljena ponudba specificˇno tematsko obarvani, s
tem pa se je vsled jasnejšega locˇevanja med vsebinami posamicˇne
ponudbe razvilo specificˇno poimenovanje razlicˇnih turisticˇnih oblik
(ali zvrsti), ki jih oznacˇujemo kot tematski turizem. Razlicˇni motivi
za potovanja in s tem raznolikost turisticˇne ponudbe so nastali kot
posledica vse vecˇje individualizacije v turisticˇnem povpraševanju in
odgovora ponudnikov storitev, da koncˇnemu potrošniku teh storitev,
torej turistu, ponudi karseda po njegovi meri oblikovan proizvod. V
tem smislu nas torej zanimajo predvsem aktualni trendi oblikovanja
12 turisticˇne ponudbe ter celovita obravnava teoreticˇnih in aplikativnih
primerov posameznih tematskih oblik turizma, posebej izbranih in
povezanih na enem mestu.
Pricˇujocˇo znanstveno monografijo tako poleg uvodnih razmišljanj
sestavlja trinajst tematsko obarvanih poglavij, ki jih posamicˇno ali
v soavtorstvu podpisuje skupaj petnajst razlicˇnih avtoric in avtor-
jev. Vsako poglavje predstavi izbrano tematsko obliko turizma glede
na globalne in nacionalne specifike ter izpostavi raziskovalne trende
obravnavanega tematskega podrocˇja. Avtorji poglavij – kljub razlicˇ-
nim konceptualnim in metodološkim pristopom – smiselno in kon-
tekstualno povzemajo vsebine primerjalnih mednarodnih študij na
razlicˇnih ravneh ter jih povezujejo s svojimi empiricˇnimi in teoreticˇ-
nimi študijami, ki so eksplanatorne in konfirmatorne narave. Vse-
binski nabor poglavij (izbranih tematskih oblik turizma) je nareko-
valo vecˇ dejavnikov; v prvi vrsti seveda kompetentnost avtoric in av-
torjev, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu bolj po-
globljeno posvecˇajo predstavljenim tematikam turisticˇnih študij. Pri
tem smo posebno pozornost namenili tako »tradicionalnim«, torej
dlje cˇasa prisotnim in uveljavljenim, oblikam turizma kakor tudi no-
vejšim, takim, ki so se pojavile v zadnjem cˇasu in se šele pozicio-
nirajo na zemljevidu turisticˇne ponudbe. Temu v grobem sledi sa-
ma struktura monografije po poglavjih, ki so si – izhajajocˇ iz glavnih
skupin turisticˇnih resursov – tudi vsebinsko komplementarna in se
navezujejo ena na drugo.
Prvo poglavje o kulturnem turizmu so prispevali Irena Weber, Ka-
tja Hrobat Virloget in Aleš Gacˇnik. V maniri humanisticˇne tradicije in
licˇnih motivov za potovanja, ki generirajo posebne, tematske oblike
turizma. Nelocˇljivi del tematskega turizma so tako znacˇilne vsebi-
ne turisticˇnih storitev in produktov na destinaciji, ki se nanašajo na
posebne potovalne motive posameznikov. Zato so tako posamicˇni
produkti kot sestavljena ponudba specificˇno tematsko obarvani, s
tem pa se je vsled jasnejšega locˇevanja med vsebinami posamicˇne
ponudbe razvilo specificˇno poimenovanje razlicˇnih turisticˇnih oblik
(ali zvrsti), ki jih oznacˇujemo kot tematski turizem. Razlicˇni motivi
za potovanja in s tem raznolikost turisticˇne ponudbe so nastali kot
posledica vse vecˇje individualizacije v turisticˇnem povpraševanju in
odgovora ponudnikov storitev, da koncˇnemu potrošniku teh storitev,
torej turistu, ponudi karseda po njegovi meri oblikovan proizvod. V
tem smislu nas torej zanimajo predvsem aktualni trendi oblikovanja
12 turisticˇne ponudbe ter celovita obravnava teoreticˇnih in aplikativnih
primerov posameznih tematskih oblik turizma, posebej izbranih in
povezanih na enem mestu.
Pricˇujocˇo znanstveno monografijo tako poleg uvodnih razmišljanj
sestavlja trinajst tematsko obarvanih poglavij, ki jih posamicˇno ali
v soavtorstvu podpisuje skupaj petnajst razlicˇnih avtoric in avtor-
jev. Vsako poglavje predstavi izbrano tematsko obliko turizma glede
na globalne in nacionalne specifike ter izpostavi raziskovalne trende
obravnavanega tematskega podrocˇja. Avtorji poglavij – kljub razlicˇ-
nim konceptualnim in metodološkim pristopom – smiselno in kon-
tekstualno povzemajo vsebine primerjalnih mednarodnih študij na
razlicˇnih ravneh ter jih povezujejo s svojimi empiricˇnimi in teoreticˇ-
nimi študijami, ki so eksplanatorne in konfirmatorne narave. Vse-
binski nabor poglavij (izbranih tematskih oblik turizma) je nareko-
valo vecˇ dejavnikov; v prvi vrsti seveda kompetentnost avtoric in av-
torjev, ki se v svojem pedagoškem in raziskovalnem delu bolj po-
globljeno posvecˇajo predstavljenim tematikam turisticˇnih študij. Pri
tem smo posebno pozornost namenili tako »tradicionalnim«, torej
dlje cˇasa prisotnim in uveljavljenim, oblikam turizma kakor tudi no-
vejšim, takim, ki so se pojavile v zadnjem cˇasu in se šele pozicio-
nirajo na zemljevidu turisticˇne ponudbe. Temu v grobem sledi sa-
ma struktura monografije po poglavjih, ki so si – izhajajocˇ iz glavnih
skupin turisticˇnih resursov – tudi vsebinsko komplementarna in se
navezujejo ena na drugo.
Prvo poglavje o kulturnem turizmu so prispevali Irena Weber, Ka-
tja Hrobat Virloget in Aleš Gacˇnik. V maniri humanisticˇne tradicije in
