Page 13 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Uvod 13
kriticˇnega družboslovja opozarjajo na potrebo po holisticˇni in inter-
disciplinarni obravnavi turizma kot totalnega družbenega fenome-
na. Predstavljene so nekatere od temeljnih zagat sodobnih razprav o
kulturnem turizmu, ki se nahajajo na razlicˇnih disciplinarnih brego-
vih, pri cˇemer je izrazito dominanten poslovno-upravljalski oz. tržni
pristop, ki turizem misli parcialno, industrijskoproduktno in ne ce-
lostno.
Drugo poglavje avtorice Tadeje Jere Jakulin nas popelje skozi zgo-
dovino romanj vse do romarskega in verskega turizma, ki sta po svoji
vsebini lahko namenjena tako verujocˇim (pomembnejša je pot) kot
neverujocˇim (izpostavljen je cilj). Hkrati romarski in verski turizem
postajata gospodarska generatorja na vseh obmocˇjih, ki jih romarji
in turisti obiskujejo.
V tretjem poglavju se Metod Šuligoj posveti izjemno obcˇutljivi te-
mi temacˇnega turizma, ki je povezan z vojaškimi konflikti, nasiljem
in tudi naravnimi katastrofami, te pa povzrocˇajo smrt in trpljenje.
Gre za specificˇno obliko turizma, ki je lahko zanimiva le dolocˇene-
mu segmentu turistov, a vkljucˇuje pester izbor destinacij v svetu in
pri nas, hkrati pa odpira številne (eticˇne) dileme.
Cˇ etrto poglavje avtoric Maje Uran Maravic´ in Kaje Sajovic o gastro-
nomskem turizmu je po vsebini gotovo lahkotnejše in tudi naslavlja
slehernega turista, saj je prehranjevanje osnovna fiziološka potreba
vsakogar, hrana in kulinarika pa osnova turisticˇne ponudbe. Vpraša-
nje seveda je, ali je pri tem gastronomija primarni oz. prevladujocˇi
motiv za obisk in »konzumacijo« neke destinacije. Vsekakor gre za
izjemno popularno vrsto turizma v svetu in pri nas – tudi v perspek-
tivi Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021.
Peto poglavje o vinskem turizmu, ki ga obravnavata Simon Kerma
in Aleš Gacˇnik, se tesno povezuje s prejšnjim. Akademska tradicija
raziskovanja vinskega turizma je celo nekoliko daljša in starejša od
prvih sistematicˇnih študij s hrano povezanega turizma. Obe specificˇ-
ni obliki pa je vsekakor potrebno umestiti v širši kontekst kulturnega
turizma. Pri obravnavi vinskoturisticˇne destinacije in njene identite-
te je lahko zelo uporaben koncept terroir, kar velja za vinorodna ob-
mocˇja, je pa eden zanimivejših paradoksov te vrste turizma dejstvo,
da se lahko uspešno razvija tudi v urbanih okoljih izven vinskih regij.
V kontekstu razvoja podeželja se avtorja zavzemata za sistematicˇno
revitalizacijo vinskih turisticˇnih cest pri nas.
Šesto poglavje o prireditvenem turizmu ter sedmo poglavje o po-
kriticˇnega družboslovja opozarjajo na potrebo po holisticˇni in inter-
disciplinarni obravnavi turizma kot totalnega družbenega fenome-
na. Predstavljene so nekatere od temeljnih zagat sodobnih razprav o
kulturnem turizmu, ki se nahajajo na razlicˇnih disciplinarnih brego-
vih, pri cˇemer je izrazito dominanten poslovno-upravljalski oz. tržni
pristop, ki turizem misli parcialno, industrijskoproduktno in ne ce-
lostno.
Drugo poglavje avtorice Tadeje Jere Jakulin nas popelje skozi zgo-
dovino romanj vse do romarskega in verskega turizma, ki sta po svoji
vsebini lahko namenjena tako verujocˇim (pomembnejša je pot) kot
neverujocˇim (izpostavljen je cilj). Hkrati romarski in verski turizem
postajata gospodarska generatorja na vseh obmocˇjih, ki jih romarji
in turisti obiskujejo.
V tretjem poglavju se Metod Šuligoj posveti izjemno obcˇutljivi te-
mi temacˇnega turizma, ki je povezan z vojaškimi konflikti, nasiljem
in tudi naravnimi katastrofami, te pa povzrocˇajo smrt in trpljenje.
Gre za specificˇno obliko turizma, ki je lahko zanimiva le dolocˇene-
mu segmentu turistov, a vkljucˇuje pester izbor destinacij v svetu in
pri nas, hkrati pa odpira številne (eticˇne) dileme.
Cˇ etrto poglavje avtoric Maje Uran Maravic´ in Kaje Sajovic o gastro-
nomskem turizmu je po vsebini gotovo lahkotnejše in tudi naslavlja
slehernega turista, saj je prehranjevanje osnovna fiziološka potreba
vsakogar, hrana in kulinarika pa osnova turisticˇne ponudbe. Vpraša-
nje seveda je, ali je pri tem gastronomija primarni oz. prevladujocˇi
motiv za obisk in »konzumacijo« neke destinacije. Vsekakor gre za
izjemno popularno vrsto turizma v svetu in pri nas – tudi v perspek-
tivi Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021.
Peto poglavje o vinskem turizmu, ki ga obravnavata Simon Kerma
in Aleš Gacˇnik, se tesno povezuje s prejšnjim. Akademska tradicija
raziskovanja vinskega turizma je celo nekoliko daljša in starejša od
prvih sistematicˇnih študij s hrano povezanega turizma. Obe specificˇ-
ni obliki pa je vsekakor potrebno umestiti v širši kontekst kulturnega
turizma. Pri obravnavi vinskoturisticˇne destinacije in njene identite-
te je lahko zelo uporaben koncept terroir, kar velja za vinorodna ob-
mocˇja, je pa eden zanimivejših paradoksov te vrste turizma dejstvo,
da se lahko uspešno razvija tudi v urbanih okoljih izven vinskih regij.
V kontekstu razvoja podeželja se avtorja zavzemata za sistematicˇno
revitalizacijo vinskih turisticˇnih cest pri nas.
Šesto poglavje o prireditvenem turizmu ter sedmo poglavje o po-
