Page 160 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 160
nluca Rossi
– pametne interaktivne izdelke: novi pristopi k interaktivnosti in obli-
kovanju prilagajajo množično proizvodno in zagotavljajo edinstveno
uporabniško izkušnjo,
– pametne proizvodne procese: podatki, ljudje in sistemi delujejo brez-
hibno – namesto programiranih, pasivnih strojev bo proizvodna re-
snično dinamična,
– povezano industrijsko infrastrukturo: univerza bi s ponudbo mode-
lov za digitalni trg, ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla sis-
tema, industrijo Združenega kraljestva naredila za svetovno vodilno
silo v novem industrijskem in potrošniškem okolju,
– etični okvir: kompleksna vprašanja izhajajo iz povečane interaktiv-
nosti in bogatejših uporabniških izkušenj.
Več informacij je na voljo na https://www.nottingham.ac.uk/engineering/
industrial-placements/for-business/index.aspx.
5.7.3 Nacionalne pobude za digitalizacijo evropske industrije na
Nizozemskem
Javno-zasebna partnerstva so sodelovanja, kjer industrije, lokalne šo-
le/akademije in raziskovalni ter tehnološki inštituti in predstavniki lokal-
nih/regionalnih/nacionalnih vlad sodelujejo pri doseganju skupno oprede-
ljenih ambicij. Obstajajo v različnih oblikah. Primeri so akcijski programi
pametne industrije na nacionalni ravni in terenski laboratoriji (fieldlabs)
na regionalni/lokalni/mestni ravni. Mnogi so ustanovljeni od spodaj nav-
zgor, ko se več deležnikov srečuje s skupnim izzivom. Z organizacijo struk-
ture trojne spirale je pričakovan pospešen razvoj (regionalnih) ekosiste-
mov. Terenski laboratoriji (praktično okolje, v katerem podjetja in inštitu-
cije razvijajo znanja, testirajo in izvajajo ciljno usmerjene rešitve pametne
industrije) so bili vzpostavljeni, ko je eu v razpravi o ključni spodbujevalni
tehnologiji (angl. Key Enabling Technologies ali ket) ugotovila pomanjkanje
sredstev za »izhod iz slepe ulice« pri raziskovanju inovacij za trg. Posledično
so bile pilotne linije (pilot lines) opredeljene kot okolja, kjer so se aktivnos-
ti izvajale na ravni tehnološke pripravljenosti (angl. Technology Readiness
Level ali trl) 4–7/8. Prejšnje sodelovanje s subvencioniranjem je bilo ome-
jeno na predkonkurenčne raziskave (trl 1–3/4). Na Nizozemskem so se pi-
lotne linije preimenovale v terenske laboratorije kot inovacijske dejavnosti
v industriji, vendar še ne v komercialnem okolju. Terenski laboratoriji so bili
sprva osredotočeni na inovacijske raziskovalne projekte, zdaj pa tudi vklju-
čujejo (poklicno in tehnološko) usposabljanje za študente in zaposlene z
160
– pametne interaktivne izdelke: novi pristopi k interaktivnosti in obli-
kovanju prilagajajo množično proizvodno in zagotavljajo edinstveno
uporabniško izkušnjo,
– pametne proizvodne procese: podatki, ljudje in sistemi delujejo brez-
hibno – namesto programiranih, pasivnih strojev bo proizvodna re-
snično dinamična,
– povezano industrijsko infrastrukturo: univerza bi s ponudbo mode-
lov za digitalni trg, ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla sis-
tema, industrijo Združenega kraljestva naredila za svetovno vodilno
silo v novem industrijskem in potrošniškem okolju,
– etični okvir: kompleksna vprašanja izhajajo iz povečane interaktiv-
nosti in bogatejših uporabniških izkušenj.
Več informacij je na voljo na https://www.nottingham.ac.uk/engineering/
industrial-placements/for-business/index.aspx.
5.7.3 Nacionalne pobude za digitalizacijo evropske industrije na
Nizozemskem
Javno-zasebna partnerstva so sodelovanja, kjer industrije, lokalne šo-
le/akademije in raziskovalni ter tehnološki inštituti in predstavniki lokal-
nih/regionalnih/nacionalnih vlad sodelujejo pri doseganju skupno oprede-
ljenih ambicij. Obstajajo v različnih oblikah. Primeri so akcijski programi
pametne industrije na nacionalni ravni in terenski laboratoriji (fieldlabs)
na regionalni/lokalni/mestni ravni. Mnogi so ustanovljeni od spodaj nav-
zgor, ko se več deležnikov srečuje s skupnim izzivom. Z organizacijo struk-
ture trojne spirale je pričakovan pospešen razvoj (regionalnih) ekosiste-
mov. Terenski laboratoriji (praktično okolje, v katerem podjetja in inštitu-
cije razvijajo znanja, testirajo in izvajajo ciljno usmerjene rešitve pametne
industrije) so bili vzpostavljeni, ko je eu v razpravi o ključni spodbujevalni
tehnologiji (angl. Key Enabling Technologies ali ket) ugotovila pomanjkanje
sredstev za »izhod iz slepe ulice« pri raziskovanju inovacij za trg. Posledično
so bile pilotne linije (pilot lines) opredeljene kot okolja, kjer so se aktivnos-
ti izvajale na ravni tehnološke pripravljenosti (angl. Technology Readiness
Level ali trl) 4–7/8. Prejšnje sodelovanje s subvencioniranjem je bilo ome-
jeno na predkonkurenčne raziskave (trl 1–3/4). Na Nizozemskem so se pi-
lotne linije preimenovale v terenske laboratorije kot inovacijske dejavnosti
v industriji, vendar še ne v komercialnem okolju. Terenski laboratoriji so bili
sprva osredotočeni na inovacijske raziskovalne projekte, zdaj pa tudi vklju-
čujejo (poklicno in tehnološko) usposabljanje za študente in zaposlene z
160
