Page 158 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 158
nluca Rossi
Univerzitetni raziskovalec bo tesno sodeloval z direktorjem/lastnikom
m sp, da bi razumel poslovne procese in posledično predlagal instrumente,
s katerimi bi pridobili iste izdelke z inovativnimi metodami avtomatizacije,
optimizacije, nadzora in merjenja.
Na ravni podjetij so prilagojena podjetniška usposabljanja integrirana ali
obogatena, da lahko vsak zaposleni pridobi specifične veščine, npr. potreb-
ne za povečanje produktivnosti. Kar zadeva postopke zaposlovanja, nove
digitalne platforme podjetjem omogočajo, da izboljšajo ocenjevanje znanj
kandidatov, da bi bolje pregledali, privabili in zaposlili talente, ki so po-
trebni na vsakem koraku njihove vrednostne verige.
Zanimivo orodje, ki bi ga podjetja lahko uporabila, je platforma, ki
ustvarja mrežo najboljših praks: da bi izkoristile prihodnje spremembe,
bodo morale proizvodne družbe ponovno razmisliti o zgodovinskih po-
slovnih paradigmah. Omrežje Smart Industry Forum je močna skupnost
za izmenjavo izkušenj in učenje iz primerov najboljše prakse. V tej mre-
ži se Smart Industry Forum zavzema za spodbujanje nastajajočih odprtih
standardov in za izmenjavo izkušenj iz njihove praktične uporabe v celotni
predelovalni industriji.
5.7 Najboljše prakse modelov sodelovanja med visokošolskimi
izobraževalnimi ustanovami in podjetji na evropski ravni
Številne univerze, pa tudi javni in zasebni raziskovalni centri so že aktivni
na področju pametne industrije in povečujejo obseg skupnih projektov s
podjetji. Po vsej Evropi se povečuje interes in navdušenje za sodelovanje,
saj se je izkazalo, da projekti ustvarjajo dragoceno intelektualno lastnino,
ki podpira inovacije vseh industrijskih partnerjev.
Po vsej Evropi so akademije/univerze in industrije (zlasti pametne in-
dustrije) začele vzpostavljati nekakšno »pozitivno interakcijo«, ki podpira
izboljšave v proizvodnji s pomočjo inovacij v digitalizaciji in avtomatizaciji.
Rezultat je razvoj izdelka, večja prilagodljivost, izboljšana kakovost, nižji
stroški, korist za okolje, višja energetska učinkovitost, ki so pomembni za
konkurenčnost na trgu.
V nadaljevanju so navedeni nekateri projekti sodelovanja med industrijo
in univerzami, v sektorju pametne industrije na evropski ravni.
5.7.1 Univerza za tehnologijo Chalmers (Švedska)
Na Univerzi za tehnologijo Chalmers je bil nedavno odprt Laboratorij za
inovacije v industriji Stena (Stena Industry Innovation Laboratory ali si i-
Lab), s testnim laboratorijem za digitalizacijo in službe prihodnosti (futu-
158
Univerzitetni raziskovalec bo tesno sodeloval z direktorjem/lastnikom
m sp, da bi razumel poslovne procese in posledično predlagal instrumente,
s katerimi bi pridobili iste izdelke z inovativnimi metodami avtomatizacije,
optimizacije, nadzora in merjenja.
Na ravni podjetij so prilagojena podjetniška usposabljanja integrirana ali
obogatena, da lahko vsak zaposleni pridobi specifične veščine, npr. potreb-
ne za povečanje produktivnosti. Kar zadeva postopke zaposlovanja, nove
digitalne platforme podjetjem omogočajo, da izboljšajo ocenjevanje znanj
kandidatov, da bi bolje pregledali, privabili in zaposlili talente, ki so po-
trebni na vsakem koraku njihove vrednostne verige.
Zanimivo orodje, ki bi ga podjetja lahko uporabila, je platforma, ki
ustvarja mrežo najboljših praks: da bi izkoristile prihodnje spremembe,
bodo morale proizvodne družbe ponovno razmisliti o zgodovinskih po-
slovnih paradigmah. Omrežje Smart Industry Forum je močna skupnost
za izmenjavo izkušenj in učenje iz primerov najboljše prakse. V tej mre-
ži se Smart Industry Forum zavzema za spodbujanje nastajajočih odprtih
standardov in za izmenjavo izkušenj iz njihove praktične uporabe v celotni
predelovalni industriji.
5.7 Najboljše prakse modelov sodelovanja med visokošolskimi
izobraževalnimi ustanovami in podjetji na evropski ravni
Številne univerze, pa tudi javni in zasebni raziskovalni centri so že aktivni
na področju pametne industrije in povečujejo obseg skupnih projektov s
podjetji. Po vsej Evropi se povečuje interes in navdušenje za sodelovanje,
saj se je izkazalo, da projekti ustvarjajo dragoceno intelektualno lastnino,
ki podpira inovacije vseh industrijskih partnerjev.
Po vsej Evropi so akademije/univerze in industrije (zlasti pametne in-
dustrije) začele vzpostavljati nekakšno »pozitivno interakcijo«, ki podpira
izboljšave v proizvodnji s pomočjo inovacij v digitalizaciji in avtomatizaciji.
Rezultat je razvoj izdelka, večja prilagodljivost, izboljšana kakovost, nižji
stroški, korist za okolje, višja energetska učinkovitost, ki so pomembni za
konkurenčnost na trgu.
V nadaljevanju so navedeni nekateri projekti sodelovanja med industrijo
in univerzami, v sektorju pametne industrije na evropski ravni.
5.7.1 Univerza za tehnologijo Chalmers (Švedska)
Na Univerzi za tehnologijo Chalmers je bil nedavno odprt Laboratorij za
inovacije v industriji Stena (Stena Industry Innovation Laboratory ali si i-
Lab), s testnim laboratorijem za digitalizacijo in službe prihodnosti (futu-
158
